Monografija Izrazi moči slovenskega jezika, ki je izšla pod okriljem Slovenskega raziskovalnega inštituta, je prva knjiga v knjižni zbirki Razsežnosti slovenstva.

"Pojav intenzitete sodi v naklonskost - del jezika, ki se mi zdi najbolj zanimiv, ker je najtežje ulovljiv," je Mikolič pojasnila za Radio Slovenija. "Gre za odnos, ki ga govorec med komunikacijo izraža – tako do predmetnosti, ki jo upoveduje, kot do sogovornika. Nikoli ne upovedujemo le golih pomenov, ampak tudi svoj odnos."

Katere zvrsti odpirajo vrata za čustva govorca?
Avtorica se je lotila opisa intenzitete jezika v različnih diskurzih, in sicer v znanstvenem, oglaševalskem in političnem, obravnava pa tudi domače leposlovje in prevodno književnost, kjer so sredstva za stopnjevanje moči literarnega jezika zaradi njegove primarne izrazno-estetske funkcije še posebej pomembna.

"V nekaterih govornih položajih je prag tega, kar velja za nevtralno, višji kot drugje. V oglaševalskih ali politično-propagandnih besedilih je intenziteta višja in krepitve lažje sprejmemo – na primer to, da nekdo nekaj obljublja ali govori iz lastnih izkušenj," je pojasnila avtorica. "V znanstvenih besedilih, od katerih pričakujemo, da so bolj objektivna, bi težko sprejemali tako čustveno izrazje."

Ko intenziteta vodi v sovražni govor
Zanimive so tudi medkulturne primerjave izrazov intenzitete v slovenščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini. Zadnji del monografije pa obravnava pomembno razmerje med intenziteto jezika ter nasilnim in sovražnim govorom. Predstavljeni so nekateri primeri nasilnega govora iz časa fašizma in v sodobni omrežni družbi, na koncu pa še izvirni jezikovnodidaktični pristopi, s katerimi pri mladih razvijamo učinkovito in nenasilno komunikacijo.

Znanstvena monografija je tako lahko vodnik k večji zmožnosti za učinkovito, prepričljivo in spoštljivo komunikacijo na različnih področjih in k preprečevanju nasilnega govora v slovenski družbi, so prepričani založniki.

Avtorica monografije Vesna Mikolič je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na katedri za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu. Eesejistka in publicistka tesno sodeluje s slovenskimi kulturnimi in znanstvenimi ustanovami na obeh straneh slovensko-italijanske meje.