Tanja Božić, vitezinja letošnjega pesniškega turnirja. Foto: Založba Pivec
Tanja Božić, vitezinja letošnjega pesniškega turnirja. Foto: Založba Pivec

Kovano vrtnico, simbol pesniškega viteštva, sicer pa izdelek umetniškega kovača Mihe Krištofa, je lavreatki po videozvezi simbolno izročila lanska vitezinja Nina Kremžar; ob tem je prejela še knjižno in denarno nagrado.

Občinstvo je s 645 glasovi najbolj prepričala pesem Jerneja Kusterleja Noč naju glasno izgovarja. Prejel je zbirko 20 knjig poezije in denarno nagrado v vrednosti 200 evrov. (Obe denarni nagradi je prispeval anonimni dobrotnik, sicer ljubitelj umetnosti, ki ne želi biti razkrit.)

Virtualni oz. spletni Pesniški turnir, ki je letos potekal že 20., se je tokrat izjemoma odvijal samo na Facebookovi strani in YouTubovem kanalu Založbe Pivec. Vseh 12 finalnih pesmi so izdali v zborniku, ki ga lahko najdete na spletni strani založbe.

Sporočila od daleč, ki slikajo drobce sveta
Na tem mestu objavljamo zmagovalno pesem Zemljevid Tanje Božić.

Zemljevid

Brat odide zato, da bi nazaj prišla razglednica.
In pride in piše, da je na bolšjaku kupil
odpirač za vino in kuhinjski nož,
in meni je to dovolj.
Nato spet gre in nazaj prispe
opis manga za osem centov, izruvani zobje
in žalost v dolžini črva,
ki ga je potegnil iz nosu mrtve deklice,
tako da na koncu zmanjka prostora za podpis.
Potem odide še kam in mi pošilja
pozdrave iz krajev, kjer se nikoli nič ne zgodi,
kjer je na beton posutih nekaj drobtinic hiš,
zaradi česar je mesto le hrana za golobe.
Ko mi nima kaj pisati,
razglednica zaokroži med sopotnike,
da zapolnijo njegovo praznino.
Vseeno jo nalepim na steno,
kjer raste moj osebni zemljevid
(madagaskar severno od bolgarije
zahodno od martinika in grških otokov
in med vsako državo še nekaj hrvaške).
Države le prihajajo in nikoli ne izginjajo.
Ko ga predolgo ni, pomislim:
svet, ki je zgrajen po meri mojega brata,
nikakor ne more biti tako slab.
Ko se obrne na glavo,
me na drugi strani zmeraj čakajo
njegove besede.

"Kartografski naslov pesmi sicer usmerja v geografijo, vendar pesem vsebuje mnogo več kot vprašanje o svobodi gibanja po različnih državnih teritorijih in način spoznavanja na potovanjih," so o zmagovalni pesmi zapisali v zbornik. "Svet skozi zbirko razglednic je velik, raznovrsten, ne tako slab (da se v njem ne bi moglo potovati) in tudi ko se obrne na glavo (v astronomskem ali političnem smislu), so na drugi strani tega zemljevida vedno prijazne bratove besede."

Pesniški turnir tradicionalno sklepa Dneve knjige v Mariboru. Foto: Radio Maribor/Pexles
Pesniški turnir tradicionalno sklepa Dneve knjige v Mariboru. Foto: Radio Maribor/Pexles

Jernej Kusterle je nagrado občinstva osvojil z lirično ljubezensko izpovedjo Noč naju glasno izgovarja.

Literarni večer. Soba z
vonjem po knjigah in kavi. Luč.
Miza. In stoli. Vstopi sama.
Brez Chanela no. 5. Obdaja jo
blag ton sandalovine. On
bere pesmi. Dislektik. Ujet.
Stoji med verzi. Neznan.
Izven rokopisa se boji sebe.
Beži. Pretipkan je videti nor.
V češnjev cvet je zavil srce slavčka ter
ji ga izročil v skodelici z lističi črnega čaja.
Premor. Glasba piščali.
Gleda ga. Sprašuje o pesmih,
pomenih, izgubljenih s
prevodom. Bere z naglasom.
Posluša. V prostor med
njiju kaplja vonj po čaju. Na
steni slika lotosa. Zunaj.
Polna luna. Rečna meglica.
In gore. Izstopita skupaj.
V češnjev cvet je zavila srce slavčka ter
mu ga izročila v skodelici z lističi zelenega čaja.

Jernej Kusterle je svojo lirično izpoved v pesmi postavil v kontekst literarnega večera. Foto: Založba Pivec
Jernej Kusterle je svojo lirično izpoved v pesmi postavil v kontekst literarnega večera. Foto: Založba Pivec

"Univerzalna tema je obdelana na kultivirano poduhovljen, z Vzhodno kulturno kodiran način," o ljubezenskem prizoru v pesmi preberemo v zborniku. "Kratki, tudi enobesedni stavki, ki poudarjajo padajočo intonacijo, pesem obarvajo z melanholijo."

Izbrani pesniki so nastopili z interpretacijo svojih pesmi na videoposnetkih, dogodek pa sta moderirala pobudnica turnirja Zora A. Jurič in urednik Založbe Pivec Nino Flisar. Vitezinjo je izbrala strokovna žirija, občinstvo pa je svoje mnenje podalo s spletnim glasovanjem.

Finale so sprva nameravali izvesti pozneje, nato pa so se zaradi negotovosti, ali bo do konca leta sploh mogoče izvesti prireditev pred občinstvom, odločili, da ga izvedejo v virtualni oziroma spletni obliki. Tako je bila predstavitev izbranih pesnikov na spletu tudi letošnji uradni turnir z izborom viteza oziroma vitezinje Pesniškega turnirja. Kot veleva tradicija, je potekal v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki se prav tako selijo v virtualni prostor.

V okviru Pesniškega turnirja se je do zdaj predstavilo 250 pesnic in pesnikov, ki se z avtorsko, še neobjavljeno pesmijo v slovenskem jeziku potegujejo za naziv vitez ali vitezinja turnirja. Foto: Radio Maribor/Založba Pivec
V okviru Pesniškega turnirja se je do zdaj predstavilo 250 pesnic in pesnikov, ki se z avtorsko, še neobjavljeno pesmijo v slovenskem jeziku potegujejo za naziv vitez ali vitezinja turnirja. Foto: Radio Maribor/Založba Pivec

Letos je na natečaj za najboljšo slovensko neobjavljeno pesem prispelo 160 pesmi. Strokovna komisija v sestavi Irena Novak Popov, Marcello Potocco in Stanka Hrastelj je na začetku aprila izbrala 12 finalistov, med katerimi bo danes izbrala zmagovalca.

Leto pesnic
S svojo poezijo so jo do zdaj prepričali Tanja Božić, Ajda Bračič, Katarina Gomboc Čeh, Veronika Gradišek, Dunja Polonca Guček, Tonja Jelen, Jernej Kusterle, Vesna Liponik, Miha Marek, Denis Škofič, Katja Šušteršič in Lara Gea Vurnik Navinšek.

Letošnji turnir poezije se, prilagojen ukrepom proti širjenju novega koronavirusa, seli na splet. Foto: Matej Kristovič
Letošnji turnir poezije se, prilagojen ukrepom proti širjenju novega koronavirusa, seli na splet. Foto: Matej Kristovič

Prvič se je zgodilo, da sta se na turnir uvrstila tako lanski vitez kot zmagovalka občinstva. Med izbranimi, večinoma mladimi ustvarjalci, izrazito prevladujejo pesnice, med dvanajsterico jih je kar devet.

Po vzoru srednjeveške tradicije
Pesniški turnir so v omenjeni založbi začeli prirejati leta 2001 na pobudo Zore A. Jurič, ki je idejo za tovrstno prireditev povzela po romanu Marpurgi mariborske literarne zgodovinarke in pisateljice Zlate Vokač Medic. V njem je opisan srednjeveški viteški pesniški turnir na gradu Riegersburg.

Letošnji jubilejni Pesniški turnir so vpeljali s sklopom dogodkov, med drugim slovesnostjo konec marca, na kateri bi nastopili dozdajšnji vitezi in vitezinje, ter razstavo v mariborskem Mestnem parku. Konec avgusta naj bi se vitezi in vitezinje Pesniškega turnirja predstavili na ptujskem gradu v okviru Festivala poezije in vina, a tudi to zaradi pandemije odpade.