Predsednik je po lastnih besedah zadovoljen, da se je po koncu epidemije novega koronavirusa življenje ponovno vrnilo v predsedniško palačo prav z današnjim praznikom. Foto: BoBo
Predsednik je po lastnih besedah zadovoljen, da se je po koncu epidemije novega koronavirusa življenje ponovno vrnilo v predsedniško palačo prav z današnjim praznikom. Foto: BoBo
Trubar je bil na enaki valovni dolžini z Lutrom glede revolucionarne ideje, da mora vsak človek prisluhniti božji besedi v svojem maternem jeziku. Zato je napisal Katekizem in Abecednik in se lotil prevajanja Svetega pisma. Foto: BoBo
Trubar je bil na enaki valovni dolžini z Lutrom glede revolucionarne ideje, da mora vsak človek prisluhniti božji besedi v svojem maternem jeziku. Zato je napisal Katekizem in Abecednik in se lotil prevajanja Svetega pisma. Foto: BoBo

Ob državnem prazniku, dnevu Primoža Trubarja (1508-1586), je predsednik republike Borut Pahor dopoldne odprl vrata svoje palače za obiskovalce in vabljene. V nagovoru je čestital vsem Slovenkam in Slovencem doma in po svetu, z željo, da bi dan, četudi ni dela prost, doživeto preživeli ter se spomnili Trubarja in ostalih reformatorjev.

Predsednik je spomnil, da je bil Trubar utemeljitelj našega jezika, poimenoval nas je za Slovence, z njim smo dobili jezik, "tisto najbolj temeljno značilnost, identiteto vsakega naroda, zlasti nastajajočega".

Predsednik je po lastnih besedah zadovoljen, da se je po koncu epidemije novega koronavirusa življenje ponovno vrnilo v predsedniško palačo prav z današnjim praznikom. V nagovoru je izrazil željo po uspešni, lepi in varni skupni prihodnosti.

Zbrane je nagovoril tudi dolgoletni predsednik društva KUD Primož Trubar Velike Lašče Matjaž Gruden. "Slovenska in svetovna reformacija je postavila človeka v središče sveta. Človeka, kot za svoja dejanja odgovorno osebo, človeka, ki se mora izobraževati, in človeka, ki mora razmišljati s svojo glavo. To so trije postulati, na katerih naj razvoj slovenske demokracije stoji in raste še naprej," je dejal. Pozval je, naj bo 8. junij praznik veselja, posamezniki pa naj se ob njem spomnijo Trubarja ter pozitivnih in temeljnih vrednot slovenske reformacije.

Je pa Gruden dejal tudi, da pogreša pozitiven odnos državnih organov do dediščine reformacije. Trubarjeva dela so sicer izšla, a jih je zelo malo dostopnih v tiskani obliki, večinoma so digitalizirana, v sodobno slovenščino prevedena Trubarjeva dela pa so zelo redka, kar onemogoča njihovo širše razumevanje, je povedal. Spomnil je tudi, da Trubarjeva domačija še vedno nima ne muzejskega statusa in ne statusa spomenika državnega pomena, in pozval, da bi se to uredilo.

Predsednik društva KUD Primož Trubar Velike Lašče Matjaž Gruden opozarja, da Trubarjeva domačija še vedno nima ne muzejskega statusa in ne statusa spomenika državnega pomena. Foto: BoBo
Predsednik društva KUD Primož Trubar Velike Lašče Matjaž Gruden opozarja, da Trubarjeva domačija še vedno nima ne muzejskega statusa in ne statusa spomenika državnega pomena. Foto: BoBo

Trubar in Prešeren v predsednikovi pisarni
Nagovoru in krajšemu kulturnemu programu, ki so ga sooblikovali člani policijskega kvinteta, je sledil ogled predsedniške palače. Med drugim so si obiskovalci ogledali predsednikovo pisarno, ki jo krasita Trubarjev kip in podoba Franceta Prešerna. Predsednik je dejal, da je velikana slovenske kulture postavil v svoje prostore, ker želi pokazati, "kako pomemben je jezik za naš narod".

Doslej so v predsedniški palači ob dnevih odprtih vrat našteli več kot 25.000 obiskovalcev. V počastitev državnega praznika je danes pred palačo med 9.00 in 21.00 postrojena tudi častna straža Garde Slovenske vojske. Foto: Matjaž Klemenc
Doslej so v predsedniški palači ob dnevih odprtih vrat našteli več kot 25.000 obiskovalcev. V počastitev državnega praznika je danes pred palačo med 9.00 in 21.00 postrojena tudi častna straža Garde Slovenske vojske. Foto: Matjaž Klemenc

Dodal je, da je tudi med epidemijo izbral prav jezik "kot način izražanja solidarnosti z drugimi narodi in v jezikih vseh narodov in držav EU nagovoril naše prijatelje in ljudi iz EU". Ob tem je "doživel čudovit odziv", kar je po njegovih besedah še en dokaz, kako pomemben je bil, je in bo jezik, ki nas določa in je treba zato zanj skrbeti.

Vse bolj priljubljene literarne turistične poti po Ljubljani
Praznovanju dneva Primoža Trubarja se letos pridružuje tudi Turizem Ljubljana. Ponudil bo literarno obarvani vodeni doživetji, ki so ju naslovili Ljubljana za ljubitelje poezije in Literarne poti. Prvo vodeno doživetje bo udeležence popeljalo čez znane ljubljanske trge – Prešernov, Vodnikov, Mestni, Stari in Kongresni trg ter Trg republike – in nekatere druge lokacije v mestu, ki so povezane s pesnicami in pesniki. Spoznali bodo Franceta Prešerna, Kajetana Koviča, Svetlano Makarovič, Valentina Vodnika, Cirila Zlobca, Lili Novy, Srečka Kosovela, Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Ivana Minattija in Tomaža Šalamuna ter njihove pesmi. Začetek bo ob 10.00 pred TIC ob Tromostovju, predhodna prijava pa je obvezna.

Drugo vodeno doživetje bo udeležence popeljalo po poteh pesnikov, pisateljev, narodnih buditeljev in boemov, ki so pustili svoje sledi v spominu in v življenju Ljubljane. Sprehodili se bodo skozi čas od 16. stoletja, ko je Trubar napisal prvo slovensko knjigo, do konca 20. stoletja, ko je umrl Lojze Kovačič. Ogledali si bodo stavbe, v katerih so živeli in delovali literati, ter spoznali njihove življenjske zgodbe. Začetek bo ob 16.00 pred TIC ob Tromostovju.

"Mlad" praznik
Pobudo za državni praznik je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal tržaški pisatelj Boris Pahor. Posredoval jo je tedanjemu predsedniku Slovenskega centra Pen Tonetu Peršaku, ta pa v DZ. Poslanska skupina SD je oblikovala predlog, ki ga je junija 2010 sprejel DZ.

Primož Trubar (1508–1586) velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik.

Sorodna novica Kakor bi si želel Trubar: brezplačen dostop do protestantskih zapisov na enem mestu

Revolucionarna misel, da božja beseda najlepše zveni v maternem jeziku
Evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša poudarja, da je Trubarja vodila predvsem želja, da bi ljudje razumeli, kaj Bog od njih želi, kaj jim ponuja. Blizu mu je bila miselnost o svobodni volji krščanskega človeka: vsak posameznik se mora oziroma je naprošen, da se ukvarja s svojo vero in se s tem tudi osvobaja oklepov, ki jih je predpisovala takratna Rimskokatoliška cerkev.

Po Erniševem prepričanju je Trubar za Slovence naredil to, kar je Luter naredil za Nemce. Trubar ob tem ni želel ustvariti nove teologije, ampak je želel Lutrovo teologijo spremeniti v slovensko: "Ni se spuščal v pisanje in razprave v tujem jeziku, ni mu šlo za to, da bi ustvaril izvirno teologijo, temveč se je posvetil misionarjenju med svojimi rojaki, da bi prišli do spoznanja prave vere."

Tako je nastala cerkev slovenskega jezika, kar je za tako maloštevilen narod izjemen dosežek. Slovenci so 13. narod po vrsti, ki je prevod Svetega pisma, nekateri bistveno številčnejši narodi so ga dobili pozneje.

Trubarjevo sporočilo po Erniševem prepričanju tudi po 500 letih ostaja enako. Tudi tedaj je šlo, tako kot danes, za boj za svobodo. "Človek je svobodno bitje in vsi ljudje so enako vredni in enako pomembni in to je treba poudariti tudi v današnji družbi," je prepričan Erniša. "Da cenimo eden drugega, je izjemnega pomena. Seveda z odgovornostjo do sebe in do drugih, tudi do narave oziroma, kot bi rekli v krščanski terminologiji, do celotnega stvarstva," dodaja.

Dan Primoža Trubarja