Na drevišnjem dogodku v spominski hiši enega od velikanov hrvaške književnosti Avgusta Šenoe (1838‒1881) bodo spregovorili o njegovih povezavah s Prešernom.
Avgust Šenoa je v svoji povesti Nagelj s pesnikovega groba opisal obiske Gorenjske konec 50. let 19. stoletja, ko je obiskal tudi Prešernov grob v Kranju. Hrvaški književnik, ki je takrat štel 19 let, se je seznanil s Prešernovo zbirko Poezije in se navdušil nad slovenskim pesnikom, piše v napovedi dogodka, ki ga organizira slovensko veleposlaništvo v Zagrebu.
Dva poznavalca Prešerna in njegovega dela
Svoje poglede na našega pesnika bo kot prvi predstavil višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, literarni zgodovinar Marijan Dović, sicer avtor monografije Prešeren po Prešernu. Kot drugi pa bo spregovoril še redni profesor s katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški filozofski fakulteti ter eden najboljših poznavalcev Prešerna na Hrvaškem Zvonko Kovač.
Razstava Prešernovega nagrajenca
Dan kasneje bodo torej v Prešernovi dvorani zagrebškega Slovenskega doma odprli tudi razstavo grafičnih listov poetičnega umetnika Mihe Maleša (1903‒1987), ki je ilustriral številne Prešernove pesmi, kot so Dekletam, Pod oknom in Strunam. Razstavili bodo 30 gravur, ki so posvečene verzom iz Sonetnega venca.
Dela slovenskega slikarja in grafika, ki se je šolal in ustvarjal v Sloveniji in na Hrvaškem, bo predstavila umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. Maleš je med drugimi priznanji leta 1977 za svoje delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Razstava Maleševih gravur je bila na ogled že februarja 2017 v osrednji mestni knjižnici v Pulju.
Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku v petek bo minilo 170 let od smrti Franceta Prešerna, ki je umrl pri starosti 49 let v Kranju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje