Uroš Zupan v Kroniki neke ljubezni občuteno pripoveduje, kako se je razvila njegova ljubezen do domače psičke. Foto: Osebni arhiv
Uroš Zupan v Kroniki neke ljubezni občuteno pripoveduje, kako se je razvila njegova ljubezen do domače psičke. Foto: Osebni arhiv

Tokratne literarne oddaje na radijskih valovih bodo zazvenele v znamenju ljubezni. Oddaje bodo med drugim posvečene tudi delom finskega romanopisca Arta Paasilinne, češkega pisatelja in scenarista Karla Čapka, pa tudi britanske pisateljice Doris Lessing.

Mojster asketskega humorja
Arto Paasilinna
, izjemno priljubljen finski romanopisec, je bil mojster asketskega humorja. Prigode njegovih nenavadnih junakov so bile toplo sprejete tudi pri nas – v slovenščini je izšla vrsta njegovih romanov v prevodu prevajalke in pisateljice Jelke Ovaska Novak, tudi avtorice Literarnega večera, s katerim smo se piscu poklonili ob 80. obletnici njegovega rojstva. Paasilinna je bil sicer sprva novinar, pri 33 letih pa je ta poklic zapustil in napisal roman Zajčje leto, ki je čez noč postal uspešnica. Nič nenavadnega, saj ob nezgrešljivem humorju njegova dela odlikuje lahkoten pripovedni tok.

Uroš Zupan: Kronika neke ljubezni

"Hčerka si je psa zaželela, potem še drugi, a na koncu sem bil jaz tisti, ki je psa v resnici dobil."

Ob poslušanju Kronike neke ljubezni boste brez najmanjšega dvoma vedeli in slišali, da jo je napisal pesnik, esejist in pisatelj. Uroš Zupan občuteno pripoveduje, kako se je razvila njegova ljubezen do domače psičke in kako je ta ljubezen spremenila njegovo življenje. Kot je zapisal sam: "Čutil sem, kako se vame vpisuje neko meni prej neznano čustvo, za katerega sem že slišal, ga od zunaj tudi videl, o njem bral, a ga nisem mogel ponotranjiti, ne zares razumeti. To pa je bila ljubezen do psa, ki sta se ji seveda priključila tudi strah in zaskrbljenost za psa. Visoki čas in tudi prepadi." Prisluhnite v Izbrani prozi v režiji Ane Krauthaker in interpretaciji Gregorja Zorca.

Od humorja do družbene analize

Karel Čapek je bil izredno razgledan pisatelj: spoznal se je na arheologijo, preučeval je glasbo primitivnih narodov, zbiral je stara vina, bil odličen poznavalec preprog in rož, zelo dobro pa je poznal tudi filozofijo, ki jo je študiral na univerzah v Pragi, Berlinu in Parizu. Nekoč je izjavil: "Najbrž bi bil kar dober strokovnjak, če bi se znal omejiti na eno samo stroko; žal pa me zanima vse, kar je; zato ne morem postati nič več kot pisatelj!" Njegovi humoreski Pasteta in Intervju, ki ju je prevedla Zdenka Jerman, lahko slišite v Humoreski tega tedna v interpretaciji Gregorja Grudna in režiji Marka Bratuša.

Doris Lessing v romanu Zlata beležnica, ki je izšel leta 1962, med drugim obravnava položaj žensk v sodobni družbi in seksualno revolucijo, delo pa vključuje tudi poglobljeno analizo komunizma in komunistične partije v Veliki Britaniji od tridesetih do petdesetih let 20. stoletja. Knjiga velja za klasiko feministične literature, odlikujejo pa jo tudi osupljivo pronicljivi opisi oseb, čustev ali dogodkov. Nekaj odlomkov lahko slišite v Literarnem nokturnu v interpretaciji Lene Hribar. Doris Lessing je leta 2007 prejela Nobelovo nagrado za književnost, teme njenih del pa segajo vse od avtobiografskih afriških izkušenj, socialnih in političnih bitk, psiholoških trilerjev do znanstvene fantastike.

Britanska pisateljica Doris Lessing (1919–2013) je leta 2007 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Foto: Reuters
Britanska pisateljica Doris Lessing (1919–2013) je leta 2007 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Foto: Reuters

Ljubezen in besede kot odgovor na absurdnost življenja

"Poezija Andrée Chedid vabi k iskanju svoje lastne poti, ne verjame uhojenim potem religij, tradicij, civilizacij, temveč opozarja na klic sonca, ki vabi vsakogar s seboj". Tako o delu egiptovsko-francoske pesnice in pisateljice pravi prevajalka Živa Čebulj, ki je za prevod knjige Ubesediti pesem prejela nagrado Radojke Vrančič. Gre za prvo knjižno objavo te zanimive književnice v slovenščini, izšla pa je pri Književnem društvu Hiša poezije. Andrée Chedid je odraščala v svetovljanskem okolju Egipta, po drugi svetovni vojni pa se je preselila v Francijo. Njeno delo izkazuje vero v ljubezen in besede kot edini mogoči odgovor na absurdnost bivanja. Več pa v Literarnem večeru, ki ga je pripravila Živa Čebulj – vanj je poleg poezije iz omenjene knjige uvrstila tudi nekaj novih prevodov Andrée Chedid, in sicer iz romana Drugi in iz pesniških zbirk Prvobitni obraz, Jame in sonca in Tkanina vesolja.

Teden v znamenju pesnic

Pesem Andrée Chedid Glas pa lahko 8. marca, na mednarodni dan žena ujamete tudi v Liričnem utrinku. Avtoricam posvečamo cel teden – ob Andrée Chedid boste med ponedeljkom in petkom lahko slišali tudi pesmi: Ana Svetel: Obiski z nameni Ane Svetel, Hotel Vörös Csillag Barbare Köhler, Hiša Mojce Seliškar in Fotografija Adélie Prado.

Spored literarnih oddaj med 5. in 11. marcem

5. marec
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Karel Čapek: Pasteta in Intervju
Spomini, pisma in potopisi – 19.30 (Ars)
Heinrich Böll: Irski dnevnik
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Andrej Volos
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Doris Lessing: Iz zlate beležnice

6. marec
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Tea Hvala: Golobica

7. marec
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Andrée Chedid: Ubesediti ljubezen in svobodo
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Gregor Kraljič: Novi zakon

8. marec
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Angela Vode: Prvi korak žensk na politično pozornico

9. marec
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Karl A. Gjellerup: Mlin na griču
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Tina Ilgo: Dve kitajski legendi

10. marec
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.00 (Prvi)
Na valovih humorja
Ivo Volarič – Feo: Zakaj

11. marec
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Jerzy Andrzejewski: Pepel in diamant
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi)
Gabriele d'Annunzio: Iz Pescarskih zgodb - ob 160. obletnici rojstva