Založba je pred dobrim desetletjem nastala prav zato, da bi angleško govorečemu občinstvu približala pisanje in kulturo srednje, JV Evrope in Balkana.

Na povabilo Društva slovenskih pisateljev je na tritedenski rezidenci v Sloveniji ustanoviteljica angleške založbe Istros Books Susan Curtis. Foto: DSP
Na povabilo Društva slovenskih pisateljev je na tritedenski rezidenci v Sloveniji ustanoviteljica angleške založbe Istros Books Susan Curtis. Foto: DSP

Založnico je Društvo slovenskih prevajalcev povabilo na tritedensko rezidenco v Slovenijo. Na vrtu Lili Novy v Ljubljani je med drugim spregovorila o tem, kako je prišlo do ustanovitve založbe, pa tudi o razmerah na založniškem trgu v Veliki Britaniji in sodelovanju s prevajalci.

Susan Curtis je s to regijo povezana že dalj časa. Sredi 90. let je bila v Sloveniji, pozneje je šest let živela v Zagrebu. Tam se je začela udeleževati literarnih dogodkov in spoznala izjemne avtorje in zgodbe. Ker nič od tega ni bilo dostopno v angleščini, se je odločila, da se posveti založništvu.

Susan Curtis. Foto: DSP
Susan Curtis. Foto: DSP

"Včasih je dobro, da nimaš veliko znanja, takrat si pogumen," se spominja odločitve o ustanovitvi založbe, kar seveda ni bila mala stvar. Založbo je ustanovila, ko se je leta 2011 vrnila iz Zagreba v London. Stkala je stike z založniki v Zagrebu, ki so ji svetovali, s katerimi prevajalci naj se poveže. Začela je z avtorji z območja nekdanje Jugoslavije, nato je postopoma širila območje svojega zanimanja. Objavlja sodobno leposlovje in znanstveno literaturo ter pozabljene klasike, izdala je tudi že nekaj angleških prevodov slovenskih avtorjev. Prihodnje leto tako načrtuje izid knjige madžarskega avtorja.

Pisatelj in urednik Andrej Blatnik je v pogovoru z gostjo opozoril, da prevodi v angleško govorečih državah predstavljajo le tri odstotke izdanih knjig, pri tem pa ga je zanimalo, ali je to za Istros Books prednost ali ovira. Susan Curtis pravi, da je po desetletju delovanja in uspešnih recenzijah v nekaterih osrednjih medijih Istros Books že postal prepoznaven, ljudje vedo, da pokriva določeno regijo, kar je zagotovo določna prednost, ki sicer ni ekonomska.

O prevajanju je spregovoril tudi Rawley Grau, ki je v angleščino prevedel Kronosovo žetev Mojce Kumerdej. Foto: DSP
O prevajanju je spregovoril tudi Rawley Grau, ki je v angleščino prevedel Kronosovo žetev Mojce Kumerdej. Foto: DSP

Pri prevodih sama daje prednost britanski angleščini in ima ob izdajanju knjig v mislih predvsem britanski trg. Prevajalci, s katerimi sodeluje, imajo sicer različna ozadja, so tudi iz ZDA, Kanade. Med njimi je tudi Američan Rawley Grau, a ker živi v Evropi, ima, kot je dejala, veliko bolj v zavesti britansko angleščino kot prevajalci, ki živijo v ZDA.

Pri založbi so v angleškem prevodu izdali tudi nagrajeno delo Mojce Kumerdej Kronosova žetev. Foto: Beletrina
Pri založbi so v angleškem prevodu izdali tudi nagrajeno delo Mojce Kumerdej Kronosova žetev. Foto: Beletrina

"Z dobrim prevajalcem se nikoli ne bojim, da se bo s prevodom kaj izgubilo"
Grau je povedal, da ga je, ko je začel prevajati za Istros Books, presenetilo Susanino izjemno poznavanje regije. Jezik kot tak ga je vedno zanimal in skozi sodelovanje z njo se je dobro seznanil tudi z britansko angleščino.

V njegovem prevodu je pri založbi izšla tudi knjiga Mojce Kumerdej The Harvest of Chronos (Kronosova žetev). Po pisateljičinih besedah je bil njun odnos zelo intenziven in kreativen. Dodala je, da je zanjo prevajalec izjemno pomemben, z dobrim prevajalcem se nikoli ne boji, da se bo s prevodom kaj izgubilo.

Blatnika so zanimali tudi prodajni kanali založbe Istros Books. Susan Curtis je ob tem izpostavila izjemno pomembno vlogo posrednikov – sama sodeluje z neprofitno organizacijo, ki jo financira Arts Council England – ti zastopajo založnike na trgu in zanje dosežejo boljše pogoje pri knjigotržcih. Zelo pomembno vlogo pa imajo, še posebej pri malih neodvisnih knjigarnah, recenzije. A število teh se je, kot je dodala, v zadnjih dveh letih precej zmanjšalo.

Na literarnih dogodkih se prodaja knjig zelo razlikuje od primera do primera. Ker je v Londonu kulturno dogajanje pestro, je zadovoljna, če na dogodek pritegnejo 30 ljudi. Kot izstopajočega je omenila predstavitev knjige Jele Krečič None like her, ki se ga je, ker se je dogodka udeležil tudi njen mož Slavoj Žižek, udeležilo kar 250 ljudi. Prodanih pa je bilo približno 70 knjig. A to je bilo, kot pravi, res izjemno.