Ilustracije Damijana Stepančiča so nastajale s pomočjo originalnega gradiva, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije in vztrajnega brskanja po vizualnih informacijah tega obdobja. Foto: Založba Miš/Sašo Kovačič
Ilustracije Damijana Stepančiča so nastajale s pomočjo originalnega gradiva, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije in vztrajnega brskanja po vizualnih informacijah tega obdobja. Foto: Založba Miš/Sašo Kovačič

Knjigo Osamosvojitev je napisala kustosinja in zgodovinarka Nataša Strlič, ilustriral pa jo je Damijan Stepančič.

Priznanji sejma dobita tudi slikanici Debela pekovka Petra Svetine in Petra Škerla ter Fant iz papirja Nejca Gazvode in Hane Jesih.

V knjigi Osamosvojitev sta moči združila kustosinja in zgodovinarka Nataša Strlič ter večkrat nagrajeni ilustrator Damijan Stepančič. V sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine jo je izdala založba Miš ob 30-letnici slovenske države. Knjiga ponuja slikovit vpogled v dogajanje, življenje in vzdušje v Sloveniji med letoma 1980 in 1992 skozi 11 poglavij.

"Dragocen likovno-tekstovni monolit"
"Vsako poglavje uvaja krajše besedilo z nanizanimi zgodovinskimi dejstvi, ki mu sledijo pogosto humorno naravnane ilustracije in kratki opisi ključnih dogodkov ter oseb. Knjiga, ki naj bi bila prvenstveno namenjena mlajšim bralcem, je nedvomno zelo zanimiva tudi za odrasle, saj prinaša kronološki pregled prelomnih dogodkov, ki naj bi jih poznal Slovenec, pa tudi obilico zanimivih podatkov iz takratnega kulturnega, znanstvenega, športnega, gospodarskega in socialnega življenja," je presodila žirija.

Knjiga v spremstvu ilustracij med drugim popiše, katera je bila prelomna stavka osemdesetih, kaj se je dogajalo na Roški cesti poleti 1988, zanimive podrobnosti s prvih demokratičnih volitev leta 1990, drobce plebiscitnega vrenja in niz dogodkov ob razglasitvi države Slovenije junija 1991. Foto: Založba Miš
Knjiga v spremstvu ilustracij med drugim popiše, katera je bila prelomna stavka osemdesetih, kaj se je dogajalo na Roški cesti poleti 1988, zanimive podrobnosti s prvih demokratičnih volitev leta 1990, drobce plebiscitnega vrenja in niz dogodkov ob razglasitvi države Slovenije junija 1991. Foto: Založba Miš

Po oceni žirije je slikanica tudi odlična vizualna enciklopedija enega od najpomembnejših korakov v slovenski zgodovini, Stepančičeve risbe pa so hitre, sveže in varljivo enostavne interpretacije dokumentov, fotografij in simbolov. Čeprav risane tudi s pomočjo arhivskih fotografij, imajo ilustracije svojo poetiko, ki poustvarja razpoloženje takratnega časa. Po prepričanju žirije je Osamosvojitev dragocen likovno-tekstovni monolit.

Žirija je razglasila še dve priznanji. Priznanje nove poti za drugačnost prejme slikanica Petra Svetine in ilustratorja Petra Škerla Debela pekovka. Duhovita ljubezenska zgodba o debeli pekovki Margot sporoča, da ljudje na svet gledamo različno, kar je lahko "dragocena obogatitev našega obzorja in življenja, saj se raznovrstni pogledi lahko dopolnjujejo in celo sobivajo", Škerl pa v njej "mojstrsko obvladuje risbo, barvo, kompozicijo in ritem slikovne pripovedi", piše v utemeljitvi.

Posebno priznanje nove poti za inovativnost pa prejme slikanica Nejca Gazvode in Hane Jesih Fant iz papirja. Gazvodov literarni prvenec na področju mladinske književnosti na metaforičen način pripoveduje, kaj se lahko zgodi, ko se srečata dva zelo različna svetova – svet iz papirja in svet iz črnila. Ilustratorki pa je po oceni žirije uspelo z uporabo temeljnih likovnih elementov in materialov pričarati zgodbo o ljubezni in sovraštvu.

Žirijo so sestavljali akademski slikar in stripar Ciril Horjak, vodja službe za mlade bralce v Mariborski knjižnici Maja Logar in urednica revije Otrok in knjiga Darka Tancer Kajnih kot predsednica. Pregledala je 23 slikanic, ki so prispele na razpis.

Slovenski knjižni sejem: že drugo leto samo na spletu
Organizatorji skoraj do zadnjega niso bili prepričani, ali naj 37. Slovenski knjižni sejem ob trenutnih razmerah pripravijo tudi v Cankarjevem domu, a so se glede na dinamiko okužb in vladnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa odločili za spletno izvedbo. Sejem bo trajal do 5. decembra, uradno pa se začenja danes ob 18.00.

Naslovna junakinja Debele pekovke, ki si jo je zamislil Peter Svetina, rada
Naslovna junakinja Debele pekovke, ki si jo je zamislil Peter Svetina, rada "zleze v krof in poliže marmelado". Žirija je posebej pohlvalila risbo, barvo, kompozicijo in ritem slikovne pripovedi Petra Škerla. Foto: KUD Sodobnost International

Gostje otvoritvene slovesnosti, ki jo bodo prenašali na spletu, so direktor JAK-a Dimitrij Rupel, predsednik upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma Miha Kovač, letošnja prejemnica nagrade Hinka Smrekarja Lila Prap ter pisatelj in dramatik Tone Partljič. Prireditev bo vodila Alida Bevk, za glasbeno spremljavo bosta poskrbela Tanja Pirc in Dejan Podgorelec.

Začasni ukrepi za preprečevanje okužb s covidom-19, ki jih je vlada sprejela 12. novembra, sicer dopuščajo izvedbo sejma v fizični obliki pod omejenimi pogoji, vendar po besedah predsednika upravnega odbora Mihe Kovača realnih možnosti za izvedbo v živo zaradi narave sejemskega prostora in velikosti stojnic v Cankarjevem domu praktično ni bilo.

Organizatorji sejma, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev, so kot težavo navedli obvezno razdaljo med razstavljavci in obiskovalci ter enosmerno gibanje. Oboje bi po njihovi oceni otežilo obiskovalcem sproščen ogled, založnikom pa delo na stojnicah. Iz tega razloga so se, podobno kot lani, odločili za e-knjižni sejem in ga naslovili Knjige povezujejo.

Na e-sejmu bo prisotna večina založnikov, ki so se prijavili na sejem v Cankarjevem domu; sodeluje jih več kot 60. Deloval bo tudi sejemski studio, v katerem bodo pripravili približno 60 dogodkov, ki jih bodo posneli in objavili na svoji spletni strani.

Za sejemsko knjigo leta bodo bralci prav tako lahko glasovali na spletu.

Fant iz papirja je zgodba o ljubezni med fantom iz papirja in dekletom iz črnila. Slikanica spodbuja sprejemanje drugačnosti in tudi otrokovo domišljijo, kako se igrati in ustvarjati s papirjem, s črnilom, z besedami in s pomeni. Foto: HiBirdBooks
Fant iz papirja je zgodba o ljubezni med fantom iz papirja in dekletom iz črnila. Slikanica spodbuja sprejemanje drugačnosti in tudi otrokovo domišljijo, kako se igrati in ustvarjati s papirjem, s črnilom, z besedami in s pomeni. Foto: HiBirdBooks