Iztok Osojnik je rojen leta 1951. Foto: Hiša kulture Celje
Iztok Osojnik je rojen leta 1951. Foto: Hiša kulture Celje

"Če bi res morali razdrobiti, opredeliti, bi lahko zapisali še pesnik, doktor znanosti, antropolog, zgodovinar, komparativist, filozof, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, predavatelj, urednik, ustanovitelj in organizator številnih mednarodnih in domačih ustanov, gibanj in prireditev, alpinist, turistični vodnik in popotnik – in še vse to je najbrž premalo," so zapisali v utemeljitvi.

Iztok Osojnik je bil leta 1997 tudi prvi prejemnik Veronikine nagrade za pesniško zbirko Razglednice za Darjo, pozneje pa za to nagrado še dvakrat nominiran s pesniškima zbirkama Nekoč je bila Amerika (2003) ter Mah in srebro (2017). Poleg tega je prejemnik Župančičeve in Jenkove nagrade ter čaše nesmrtnosti, njegova dela pa so prevedena v več kot 25 tujih jezikov.

Kot v obrazložitvi nagrade piše Darja Pavlič, je konstruktivni anarhizem, iz katerega izhaja Iztok Osojnik, mogoče prepoznati kot ozadje njegovega delovanja vse do današnjih dni. Institucionalno delovanje mu ni pisano na kožo, vendar je vrsto let uspešno vodil literarni festival Vilenica – bolj kot utrjevanje hierarhičnih struktur ga znanima ustvarjanje v avtonomnih okoljih.

"Gre za učenega posameznika, ki načrtno motri sebe in druge"
Objavil je več kot 30 knjig poezije, nazadnje zajetno knjigo z naslovom 2021, v kateri je s svoje perspektive popisal dogajanje v omenjenem letu. Za njegovo poetiko so značilni modernistični postopki, kot so tok zavesti, asociativni preskoki, fragmentarnost zgodb. Lirski subjekt je pripravljen govoriti o vsem, kar se mu dogaja, vendar ne na način naivnega izpovedovanja.

"Gre za učenega posameznika, ki načrtno motri sebe in druge, zato v njegovih pesmih najdemo opise in ironične komentarje lastnega početja, ocene družbenega dogajanja doma in v svetu, dialoge z drugimi avtorji in razmisleke o filozofskih vprašanjih."

Iztok Osojnik, še lahko preberemo v utemeljitvi, je angažirani intelektualec, ki verjame v moč poezije, v njen ogenj, ki ga je treba čuvati in prenašati novim rodovom. Njegov odnos do poezije je v navdih mladim pesnikom in pesnicam, nazadnje v krogu skupine Ignor, navdušuje pa tudi bralke in bralce, ne nazadnje v okviru bralnih klubov, ki jih moderira.

Soustanovil je tudi umetniške ustanove in festivale, kot so Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v Vili Herberstein, Vilenica, Revija v reviji in Zlati čoln. Med letoma 1997 in 2004 je bil vodja Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Soustanovil je tudi umetniške ustanove in festivale, kot so Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v Vili Herberstein, Vilenica, Revija v reviji in Zlati čoln. Med letoma 1997 in 2004 je bil vodja Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Iztok Osojnik prejme zlatnik poezije za bogat pesniški opus, za prispevek k slovenski kulturi in književnosti ter za vztrajno odpiranje prostorov za svobodno ustvarjalnost, je še zapisala Darja Pavlič.

Prispevek k požlahtnjenju jezika in kulture
Zlatnik poezije je priznanje pesniku za njegov življenjski opus in ustvarjalno požlahtnjenje slovenskega jezika in kulture. Nagrado je leta 2005 začela podeljevati pobudnica in organizatorka Veronikine nagrade Fit media, predlani pa je organizacijo podeljevanje zlatnika poezije, Veronikine nagrade in male Veronike prevzela Hiša kulture Celje.

Letošnja 26. podelitev Veronikine nagrade, kjer bosta podeljeni tudi nagradi zlatnik poezije in mala Veronika, bo na tradicionalni prireditvi 30. avgusta na Starem gradu Celje, so sporočili iz Hiše kulture Celje.

Lani so zlatnik poezije podelili Milanu Jesihu, "avtorju edinega pravega primera pesniškega postmodernizma pri nas".