Branko Potočan je navdih za Zarjavele torbente črpal v vsakdanjem življenju. Foto: Cankarjev dom
Branko Potočan je navdih za Zarjavele torbente črpal v vsakdanjem življenju. Foto: Cankarjev dom
Nikola Tesla
Tomaž Pandur
Tomaž Pandur bo svojo novo predstavo pokazal tudi na Fetivalu Ljubljana konec avgusta. Foto: Festival Ljubljana
Branko Potočan: Zarjavele trobente
Čedad bo do 23. julija najbolj kulturno živahno mestece v Furlaniji - Julijski krajini.

V italijanskem Čedadu se je začel 15. Mittelfest, festival proze, glasbe, plesa, poezije, vizualnih umetnosti ter lutkovnega gledališča srednje in vzhodne Evrope. Osrednja tema letošnjega Mittelfesta bo delo, je povedal umetniški vodja festivala Moni Ovadia.

Smo v kulturni krizi?
Mittelfest je predvsem priložnost za boj na področju gledališča in kulture, dodaja Ovidia. Z letošnjo temo, delom, so hoteli opozoriti zlasti na to, da se danes soočamo ne le z gospodarsko, ampak tudi s kulturno krizo, povezano z delom, saj uveljavljanje novih, začasnih oblik dela mladim otežuje prihodnost. Velik dogodek srečanja v Čedadu bo gledališko-glasbeni projekt Maria Brandolina in Valterja Cooleja z naslovom Zgodbe o delu (Storie di lavoro). Štiriurni maraton, ki obnavlja celotno zgodovino dela, bodo uprizorili kar v kamnolomu pri Tarpiju.

Nerazumljeni genij bi bil star 150 let
Na temo dela pa se nekako navezuje tudi nova Pandurjeva predstava Tesla electric company, ki bo v Čedadu svetovno premiero dočakala 19. julija. Pandur jo je posvetil velikemu izumitelju Nikoli Tesli, ki se je rodil pred 150 leti. Predstava ne govori, kdo je bil Tesla, ampak o tem, kakšen je bil, je povedal igralec Branko Jordan. Pod drobnogled je Pandur vzel Teslovo komunikacijo z umetnostjo, znanostjo in družbo.

Tesla je vedel že zdavnaj
Gledališki projekt po scenariju Darka Lukića in v režiji Tomaža Pandurja govori o tragediji genija, ki je imel vizije prihodnosti in čigar znanstveno delo je prežeto z novodobno duhovnostjo. In tistim, ki se sprašujejo, zakaj bi o človeku, ki je živel toliko pred svojim časom, govorili v gledališču, Pandur odgovarja, da je multimedijsko gledališče 21. stoletja, ki ga osvetljujejo fluorescenčna svetloba in gibljive slike - prvo je izumil Tesla, prenos drugih pa je predvidel - idealen način pripovedovanja te zgodbe.

V glavnih vlogah bodo nastopili Rade Šerbedžija, Radko Polič, Livio Badurina, Felix Stroebel, Hristina Popovič, Mijo Jurišič, Branko Jordan, Primož Ekart in drugi. Glasbo sta napisala Boris Benko in Primož Hladnik iz dua Silence, kostume pa je izdelal Sašo Radovič. Pri nastajanju predstave so poleg Pandur.Theatersa sodelovali gledališče Ulysses z Brionov, festival Mittelfest 2006 in Festival Ljubljana.

Gledališki "domačini" in gostje iz tujine
Poleg Pandurjeve predstave bosta na festivalu še dve premieri. Kadiš za nerojenega otroka (Kaddish per il bambino non nato) nobelovca Imra Kertesza je režiral Ruggero Cara in Vincenzo Todesco, igro Zgodbe gospoda Keunerja (Le storie del signor Keuner) Bertolda Brechta pa Moni Ovadia in Roberto Ando. Gledališki del festivala bodo dopolnili slovaško gledališče Andreja Bagarja iz Nitre, koroška skupina Neue Buehne iz Beljaka in puljsko ljudsko gledališče.

Zaigrale bodo zarjavele trobente
Predstava, ki po Potočanovih besedah na samosvoj način koketira s cirkusom, bo italijansko občinstvo tokrat videlo prvič. Potočan se v svojih predstavah veliko ukvarja s predmeti in jih funkcionalno uporabi. Igra pa se tudi z besedno zvezo "življenje je cirkus in cirkus je življenje". Pri ustvarjanju predstave je dobival navdih v vsakdanjih situacijah, ki jih plesalci in gibalci ponazarjajo s pomočjo visenja, lebdenja in lovljenja ravnotežja.

Dogajalo se bo do 23. julija
Glasbeni del festivala, ki se bo končal 23. julija, bodo med drugim zaznamovali koncerti Natalie Gutman, romskega sestava Roby Lokatos Ensamble ter komornega orkestra Kiev Classica, organizatorji pa so pripravili tudi lutkovne predstave in druge dogodke za otroke.