Dare Valič je prepoznaven obraz z odrskih desk, filmskih platen in tv-ekranov. Foto: RTV SLO
Dare Valič je prepoznaven obraz z odrskih desk, filmskih platen in tv-ekranov. Foto: RTV SLO

Kar malo sem ponosen, ker se mi zdi, da je nagrada, kakršna koli je, za vsakega človeka veliko doživetje.

Dare Valič
Borštnikov prstan, najuglednejše slovensko priznanje za gledališke dosežke, ki ga podeljujejo od leta 1970, si je lani nadela Ljerka Belak. Prva prejemnica nagrade, poimenovane po Ignaciju Borštniku, pa je bila Elvira Kralj. Foto: FBS
Dare Valič (1941) je svojo prvo pomembnejšo gledališko vlogo - Horatia v Hamletu - ustvaril leta 1968. Na študij igralstva se je Valič, ki se ponaša z izrazitim komedijantskim darom, vpisal leta 1961, član igralskega ansambla drame pa je bil od leta 1971 in vse do upokojitve leta 2005. Nazadnje je leta 2012 zaigral v filmu Matevža Luzarja Srečen za umret in leta 2014 v kratkem filmu Kresnik: Ognjeno izročilo. Foto: Arhiv SNG Drama

.

To najuglednejšo nagrado za igralske dosežke v slovenskem prostoru si bo nadel ob zaključku 51. festivala Borštnikovo srečanje, ki ga bo Maribor gostil med 14. in 23. oktobrom. V okviru srečanja vsako leto podelijo tudi Borštnikove nagrade najboljšim predstavam, najboljšim igralkam in igralcem ter najobetavnejšim mladim igralkam in igralcem v tekočem letu.

Borštnikov prstan, najuglednejše slovensko priznanje za gledališke dosežke, ki ga podeljujejo od leta 1970, je lani dobila Ljerka Belak. Prva prejemnica nagrade, poimenovane po Ignaciju Borštniku, pa je bila Elvira Kralj.

Dobitnika Borštnikovega prstana, ki ga vsako leto izmenično podeljujejo igralcu ali igralki za življenjsko delo, je izbrala posebna žirija, ki jo sestavljajo Borštnikova nagrajenca Vlado Novak in Ljerka Belak, dramaturg Blaž Lukan, režiser Matjaž Zupančič ter umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje (FBS) Alja Predan.

"Velika igralska osebnost"
Dolgoletni član ljubljanske Drame Dare Valič "je nedvomno velika igralska osebnost, ki sveta slovenskega gledališča ni obogatil samo s fascinantnim nizom prepoznavnih karakternih vlog, temveč s svojim značajem kot takim, z edinstvenim igralskim obrazom, ki se je že neizbrisno zapisal v naš spomin", je v obrazložitvi med drugim zapisala žirija.

V svojem življenju je odigral okoli 110 vlog, od tega jih je velika večina nastala v ljubljanski Drami. Tam se je redno zaposlil leta 1971 in ji ostal zvest do upokojitve leta 2005. "In v resnici se je Dare Valič ravno v Drami razvil v enega najprepoznavnejših igralcev svoje generacije, pa tudi ljubljanske Drame v nekem njenem za ene bolj in za druge manj srečnem zgodovinskem obdobju," je izpostavila žirija.

Valič je delal tudi v drugih gledališčih, slovenski javnosti pa je dobro znan tudi s filmskih platen in televizijskih zaslonov. Med drugim je igral v filmih Poletje v školjki, To so gadi in Cvetje v jeseni.

Sam je ponosen na vse svoje vloge, "tudi tiste, v katerih sem bil zelo zanič", in zato nobene ne želi izpostavljati. Kot je dejal na razglasitvi dobitnika Borštnikovega prstana, ga novo priznanje veseli. "Kar malo sem ponosen, ker se mi zdi, da je nagrada, kakršna koli je, za vsakega človeka veliko doživetje," je povedal. Dodal je, da je imel svoj poklic zelo rad, a ga mladim ne priporoča, po upokojitvi pa tudi ne hodi več v gledališče. "Ne želim motiti," je pojasnil.

Leta 1941 rojeni Valič je v svoji več kot pet desetletij dolgi karieri ustvaril številne vidne gledališke in filmske vloge. Je član znane slovenske igralske rodbine, njegov stric je bil lani umrli dobitnik Borštnikovega prstana iz leta 2008 Aleksander Valič, igralca pa sta tudi dva izmed njegovih štirih otrok: Nina in Blaž Valič.

V središču švedska dramatika
Ime dobitnika so razkrili na novinarski konferenci FBS, ki bo v drugi polovici oktobra prinesel v Maribor nekaj manj kot 70 dogodkov, od gledaliških predstav in pogovorov do bralnih uprizoritev in strokovnih srečanj. Festival se bo začel z odprtjem razstave Narod si bo pisal sodbo sam Pokrajinskega muzeja Kočevje in predstavo Peer Gynt Edwarda Cluga v izvedbi Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Mednarodni program bo osredotočen na švedsko dramatiko in gledališče, med drugim pa bo v Mariboru gostoval tudi Rezidenztheater iz Münchna z uprizoritvijo Kdo se boji Virginije Woolf? v režiji intendanta Martina Kušeja, ki bo letos tudi član strokovne žirije za podelitev festivalskih nagrad.

Na ogled bo tudi uprizoritev Yane Ross Glasba po željah, v kateri igra poljska igralka Danuta Stenka, znana iz zadnjega filma Mitje Okorna Planet samskih. Svojevrstna je 15-minutna uprizoritev Viharni vrh švedskega Moment:teater, ki se igra le za peščico gledalcev.

V tekmovalnem programu se bo za nagrade potegovalo 11 slovenskih predstav, ki jih je po pregledu iztekajoče se gledališke sezone izbrala selektorica Petra Vidali. Nagrajence bo izbrala nova mednarodna strokovna žirija, ki jo poleg Kušeja sestavljajo še Zala Dobovšek, Tomaž Gubenšek, Nina Šorak in Ivor Martinić.

Večina predstav bo odigranih v SNG Maribor, razen predstave Republika Slovenija Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda Maska, ki bo postavljena v hangar Letalskega centra Maribor, predstava Zavoda Delak Projektator pa bo v Fitnesu Slavija.

Pri prodaji vstopnic za festival je največ zanimanja za ogled tekmovalnih predstav, iz leta v leto pa narašča tudi zanimanje za mednarodni program. Na festival sicer vabijo plakati s tremi velikimi literati Williamom Shakespearom, Antonom Tomažem Linhartom in Ivanom Cankarjem. "Obletnice velikanov svetovnega in domačega gledališča so opomnik, da na njihovih ramenih stoji današnje gledališče in nastavlja zrcalo prihodnosti," meni Alja Predan.

Kar malo sem ponosen, ker se mi zdi, da je nagrada, kakršna koli je, za vsakega človeka veliko doživetje.

Dare Valič