Dantona igra Matej Puc, ki si je preko svoje vloge poskušal odgovoriti tudi na lastna eksistencialna vprašanja. Foto: Peter Giodani/MGL
Dantona igra Matej Puc, ki si je preko svoje vloge poskušal odgovoriti tudi na lastna eksistencialna vprašanja. Foto: Peter Giodani/MGL
Dantonova smrt
Ob prvi izdaji je bila Dantonova smrt, ki vsebuje izseke iz zgodovinskih političnih govorov in jo zato štejemo med zgodnje predstavnice dokumentarne dramatike, močno cenzurirana. Premierno je bila uprizorjena šele leta 1902, skoraj 70 let po avtorjevi smrti. Foto: Peter Giodani/MGL
Jure Henigman
Maximiliena Robespierra igra Jure Henigman. Foto: Peter Giodani/MGL
Dantonova smrt
Dantonova smrt je dramski prvenec Georga Büchnerja, ki se do nastanka drame nikoli ni ukvarjal z gledališčem. Napisal jo je, ko mu je bilo 20, let, v Strasbourgu, kamor ga je prignala razpisana tiralica zaradi pisanja pamfletov o socialnih krivicah. Bil je namreč goreč nasprotnik samozaverovanih elit, ki so izgubile stik s svetom. Foto: Peter Giodani/MGL

Büchner (1813—1837), pisatelj, doktor naravoslovne znanosti in revolucionar, se je po besedah direktorice in umetnike vodje MGL-ja Barbare Hieng Samobor francoske revolucije lotil z dokumentarno strastjo in doslednostjo, z metodo seciranja pa je ne le opisoval anatomske značilnosti svojih likov, ampak tudi odkrival njihove psihološke razsežnosti.

Naveličan spuščanja v otročje revolucije
Dramaturginja predstave je Eva Mahkovic, ki pravi, da so pri uprizoritvi precej adaptiranega besedila sledili citatu iz Büchnerjevih posthumno objavljenih pisem, in sicer, da je vsak upor posameznika nesmiselna norost. Avtor je namreč, kot je zapisal, izgubil voljo do tega, da bi se še naprej spuščal v otročje revolucije. Pri pisanju dramskega besedila je bil star 20 let, lotil pa se ga je po svojih neuspelih revolucionarnih poskusih. Zaradi pisanja pamfletov o socialnih krivicah ga je razpisana tiralica iz Giessna pripeljala v Strasbourg. Tam je dokončal Dantonovo smrt, ki jo po navedbah dramaturginje lahko beremo tudi kot politično dramo, v kateri so glavni protagonisti na različnih stopnjah političnega idealizma. To se stopnjuje v figuri enega od voditeljev zgodnje revolucije Georgesa Dantona.

Drama obravnava zadnje Dantonove dneve v letu 1794, ko se s političnimi somišljeniki iz vrst jakobincev vse bolj upira ekstremističnemu Maximilienu Robespierru. Besedilo izpostavlja tako zunanji obračun med obema, kot Dantonov notranji boj, ki ga vse bolj razjeda in napeljuje celo k samomoru. Ker vse bolj dvomi o Robespierrovi vladavini terorja in nasilja, je obsojen na giljotino.

Popovski se je s temo revolucije spoznal že kot otrok, prek zgodbe Cheja Guevara in velike stavke makedonskih železarjev Nato je bil priča še številnim drugim revolucijam. Vsem je skupno, da branijo svoje videnje svobode, enakosti in bratstva ter so vedno prežete s strastjo in erotičnostjo.

Besedilo je prevedel Bruno Hartman, likovna podoba uprizoritve na velikem odru MGL-ja je delo scenografke Nastje Miheljak, kostumografka Jelena Proković in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos. Avtor glasbe je Laren Polič Zdravič, za jezik je skrbela lektorica Barbara Rogelj. Pri uprizoritvi sta sodelovala tudi asistent režiserja (študijsko) Jaka Bombač in asistentka kostumografke Nina Prelovšek.

Z Dantonovim notranjim bojem se spopada Matej Puc
V naslovni vlogi igra aktualen dobitnik nagrade Prešernovega sklada Matej Puc, nasproti mu bo v vlogi Robespierra stal Jure Henigman. Bolj kot revolucijski in politični vidik je Puca zanimala Dantonova osebna stiska. Preko njega si je poskušal odgovoriti tudi na lastna eksistencialna vprašanja. "Pri tem projektu sta se združili dve stvari, ki sta mi najljubši v gledališču: ekipni duh in skok na glavo v neznano," je sklenil. Henigman pa je izpostavil, da je študiral Robespierrovo krepost.

Zgodovinske osebnosti se srečajo z ljudmi iz sodobnosti
Julia Danton je Tjaša Železnik, prostitutka Marion Tina Potočnik Vrhnovnik, ki jo bo sčasoma nadomestila Nina Rakovec, Camille Desmoulins, ki Dantona nagovarja k uporu, bo Filip Samobor, Gregor Gruden pa se je prelevil v Louisa Antoina de St. Justa. Predstavi sta dodana dva lika iz sodobnosti - Mirjam Gobec (Mirjam Korbar) in Milan Množina (Milan Štefe).