V Sečuanu jih sprejme prodajalec vode Vang, ki trka na vrata in poskuša najti nekoga, ki bi bogovom ponudil prenočišče. Vrata se druga za drugim zapirajo, v svojo sobico jih sprejme le mlada prostitutka Šen Te. Bogovi so zadovoljni, našli so dobrega človeka, in Šen Te podarijo denar, s katerim si kupi majhno trafiko.

Namesto da bi se s trafiko preživljala, Šen vsak dan zastonj deli riž in pod streho sprejema vaške reveže in zajedavce. Da bi preživela, je prisiljena v alter ego - preobleče se v moškega, v svojega bratranca Šuj Taja, ki pa je strog in gospodovalen. Sčasoma iz trafike na kapitalističen način ustvari obrat za predelovanje tobaka, v katerem nekdanji Šen Tejimi varovanci postanejo izkoriščani delavci.

Vrh sezone, posvečene 20. stoletju
Tako v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) povzemajo vsebino predstave Dobri človek iz Sečuana, ki jo bodo premierno uprizorili kot zadnjo v sezoni. Po besedah direktorice in umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor je delo Bertolta Brechta v režiji Aleksandra Popovskega v liniji poante vrh te sezone, ki so jo posvetili 20. stoletju. Premiera bo drevi ob 20.00 na velikem odru.

Dobri človek iz Sečuana je po besedah Barbare Hieng Samobor v 30 letih eno manj uprizarjanih Brechtovih del, ki pa ga v zadnjem času uprizarjajo množično, saj igra govori o izumu kapitalizma. Izum poslovnosti, kot v predstavi reče glavni bog, je v jedru te zgodbe, ki je po drugi strani pravljična. Dobri človek iz Sečuana je najbolj melanholično in najmanj sarkastično Brechtovo besedilo, predstava v MGL pa po njenih besedah nežna in ljubeča do ljudi.

Kot je pojasnila dramaturginja predstave Eva Mahkovic, je besedilo v osnovi parabola oziroma prilika. Besedilo je zelo členjeno, ima deset prizorov, sedem mediger, vanj so vključeni songi, ima tudi predigro in epilog. S Popovskim sta se odločila ta žanr še bolj izpostaviti in iz Brechtovega materiala izpeljati ter dodati močan narativni okvir. Tako imamo v predstavi glas pripovedovalca, ki celo besedilo "zapakira" v pravljico. Poleg tega so dodali še nekaj drugih songov iz Brechtovega opusa.

Ko je altruizem v konfliktu s sistemom
Brecht je Dobrega človeka iz Sečuana začel pisati v Berlinu leta 1938, dokončal ga je pet let pozneje, ko je bil med drugo svetovno vojno v izgnanstvu v ZDA. Brecht je pisal za dobo, v kateri je vsakršen altruizem v ostrem konfliktu s sistemom, ki narekuje preživetje, za dobo, v kateri ekonomski sistem vzpostavlja moralo družbe.

Šen Te se trudi živeti po moralnih načelih svojih bogov, vendar njihova morala nima nobene zveze s funkcioniranjem v svetu, kakršnega pozna sama. Tako je Brechtov komad neizmerno aktualen tudi za današnji čas, so zapisali v gledališču.