Podobno kot za lansko rekonstrukcijo predstave Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki tudi za ponovno uprizoritvijo Spomenika G stoji Janez Janša in tudi tokrat gre za predstavo, katere izvirni režiser je Dušan Jovanović. Spomenik G je bil predstava, zaradi katere sta se slovenska gledališka kritika in novinarska srenja - tako v svojem besedilu Iskanje Spomenika G piše dramaturg in asistent režije Samo Gosarič - znašli v hermenevtičnem šoku, saj nista posedovali pravega besednjaka, pravega orodja, s katerim bi lahko predstavo 'zagrabili'. Pozneje je šlo tudi za gledališki dogodek, ki je razvil "svojstven delovni proces in principe ustvarjanja, ki so se izgubili v spominih skupaj z njo" (Gosarič), Veno Taufer pa je takrat zapisal, da se je "prvikrat na slovenskem odru zgodila predstava, ki je na radikalen način zanikala tekst kot literaturo in ga spet ustvarila kot gledališče".
Radikalna redukcija Spomenika Bojana ŠtihaIzvirno koncepcijo Spomenika G je Dušan Jovanović na začetku sedemdesetih razvil iz Štihovega Spomenika, katerega je s sedemdesetih strani skrčil na nekaj stavkov, in ga ustvaril za predstavo takrat dvajsetletne študentke drugega letnika AGRFT-ja Jožico Avbelj. Avbljeva tudi danes ostaja osrednja protagonistka predstave, vendar pa sta režiserja Janez Janša in Dušan Jovanović tokrat ob njo postavila še Boštjana Narata, Matjaža Jarca in Tejo Reba.
Fragment, mozaik in tehnologija klimaksa
Ko je o novi produkciji svojega gledališča spregovorila direktorica MGL-ja Barbara Hieng Samobor, je poudarila, da po njenem mnenju v primeru Spomenika G ne gre zgolj za rekonstrukcijo izvirne predstave. Sama meni, da se je Janša Jovanovićevega projekta lotil znanstveno, analitično, ob tem pa je na oder postavil povsem novo predstavo in tudi Jovanović sam pravi, da je počaščen, da se Janša z njegovim delom ukvarja tudi na ravni teatrološke raziskave. Na osnovi te raziskave je Janša prišel do spoznanja, da je šlo po njegovi presoji pri Spomeniku G za vrhunec igre in plesa. Avbljeva je takrat poosebila "čistost, preciznost in prepričanost o tem, kar telo počne". Ob tem velja še izpostaviti iztočnice, iz katerih je pri svojem delu pred več kot 37 leti izhajal Jovanović; to so fragment, mozaik in tehnologija klimaksa in te iztočnice je kot osnovo svojega dela privzel tudi Janša.
Janez Janša se pri produkciji predstavlja tudi kot scenograf, avtor glasbe je Matjaž Jarc, ki je z Avbljevo nastopal tudi na Glejevem odru, oblikovanje svetlobe pa je v pristojnosti Andreja Koležnika.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje