Hitro se je uveljavil kot igralec najzahtevnejših vlog. Poosebil je vrsto pomembnih likov iz klasične in sodobne svetovne literature. Foto: BoBo
Hitro se je uveljavil kot igralec najzahtevnejših vlog. Poosebil je vrsto pomembnih likov iz klasične in sodobne svetovne literature. Foto: BoBo

Njegovo velikansko srce ni zdržalo njegovega razdajanja.

Igor Samobor
Jernej Šugman leta 2014, na prvi bralni vaji za ambiciozni gledališki projekt Rihard III. + II. Z njim se je v osrednjo slovensko gledališko hišo vrnil Tomaž Pandur, še en umetnik, ki nas je zapustil prezgodaj. Foto: Aljoša Rebolj

Slovensko javnost je v nedeljo zvečer pretresla vest o nenadni, prezgodnji smrti Jerneja Šugmana. Ljudje se na družbenih omrežjih zahvaljujejo za njegove predstave, spominjajo se tako njegovih resnih kot tudi humornih likov, od gledališkega Hamleta do televizijskega vratarja Vesa. Spominjajo se izjemnih vlog, pa tudi samega igralca in izjemnega človeka.

Odkar se je pred 25 leti pridružil igralskemu ansamblu SNG Drama Ljubljana, je ustvaril več kot 80 gledaliških vlog, kar 77 v Drami, ter številne filmske in televizijske vloge. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim tri Borštnikove nagrade, nazadnje lani za izjemno naslovno vlogo v predstavi Kralj Ubu, ki mu je prinesla tudi zlati lovorjev venec na gledališkem festivalu MESS v Sarajevu. Prejel je tudi več Severjevih nagrad in nagrad revije Stop za najboljšega igralca leta, bil pa je tudi profesor igre na AGRFT-ju.

Jerneju Šugmanu se bo TV Slovenija poklonila s predvajanjem celovečerca Andreja Košaka Zvenenje v glavi (2002), v katerem ima igralec glavno vlogo. Ogledate si ga lahko v sredo ob 22.30 na TVS 2, še pred tem, ob 21.40, pa ponovitev pogovorne oddaje Od blizu, v kateri je bil gost Šugman. Že danes ob 16.25 bo na 1. programu oddaja Profil, v kateri so gostili Šugmana.


"Nepozabne igralske stvaritve, nepozabni svetovi, ki so nastali in ki bi danes in v prihodnje še nastajali, vse to nas z Jernejevim veliko prezgodnjim odhodom popolnoma nepripravljene zapušča," je ob kolegovi smrti zapisal ravnatelj ljubljanske drame Igor Samobor. "Ostali bodo posnetki predstav, filmi, fotografije, kritike, intervjuji, različni zapisi. Vse to bo ostalo za vedno. Ostale bodo njegove številne nagrade, pričale bodo o igralskem velikanu, ki ga je mnogo prezgodaj, sredi največje umetniške inspiracije, vzela k sebi neskončnost. Nam, njegovim sopotnikom, prijateljem in kolegom, pa bo ostal spomin na njegov smeh, duhovitost in prijaznost, velikanska zaloga domišljije in navdiha, ki ju je tako nesebično delil, predvsem pa bo v nas odzvanjal vsak trenutek, ki smo ga užili in uživali z njim. Njegovo velikansko srce ni zdržalo njegovega razdajanja." Žalna slovesnost bo v sredo, 20. decembra, ob 15.00 na velikem odru Drame.

V nadaljevanju si oglejmo nekaj utrinkov iz predstav in filmov, s katerimi se je Šugman tako globoko zapisal v slovensko kolektivno zavest.

Njegovo velikansko srce ni zdržalo njegovega razdajanja.

Igor Samobor
Vloge kraljev so mu bile pisane na kožo. Cela generacija ljubiteljev gledališča si ga je zapomnila kot referenčno upodobitev razklanega danskega kraljeviča Hamleta (predstavo je v Drami režiral Janez Pipan). Dvajset let pozneje je Shakespearovo tragedijo na isti oder vrnil Eduard Miler. Zdaj starejši, bolj "državniški" Šugman je bil tokrat kralj Klavdij, stric Mandićevemu Hamletu, na prvi pogled dostojanstven, a v resnici zahrbtni vladar. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Antični ep Iliada, ki so ga na oder postavili v koprodukciji Mestnega gledališča ljubljanskega, Drame in Cankarjevega doma, si je na 24 predstavah leta 2015 ogledalo 25 tisoč obiskovalcev. Iliada je bila močna predstava, ki je z minimalnimi sredstvi pred nas priklicala vojno vihro, Šugman pa je bil impozantni kralj Agamemnon, Grk, ki se je odpravil nad Trojo in jo po desetih letih tudi osvojil. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
V predstavi Kralj Ubu, ki je nastala po motivih istoimenskega dramskega dela Alfreda Jarryja, je želel režiser Jernej Lorenci odgovoriti na vprašanje, kdo je bil Ubu in kje je današnji ubujevski človek, pri čemer je "želel ohraniti avtorjevega duha". V ospredje predstave, ki je premiero doživela januarja lani, je postavil "brezsramnega zdajšnjika" - in Šugman je o predstavi govoril kot o projektu, "kakršnega še ni delal". Predstava, katere osrednje orodje je vulgarnost, ki ruši vse mogoče konvencije in brezsramno drvi v ekscesnost, je bila po zaslugi protagonista neverjetno humorna in hkrati streznitvena izkušnja. "Kralj Ubu je esenca slovenstva, evropejstva," je zapisala naša recenzentka Lejla Švabič. "V svojem megaapetitu, pogoltnosti in potuhnjeni strahopetnosti se nam posmehuje in nam nastavlja ogledalo, hkrati pa ga nastavlja tudi sebi, izvajalcem na odru, režiserju." Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
"Od samega začetka sem "vedel", da bo Jernejev Župnik veličastna in srhljiva figura, odigrana na drugačen način, kot smo navajeni," je pred letošnjo premiero Cankarjevih Hlapcev v intervjuju za MMC komentiral Janez Pipan, režiser nove postavitve antologijske slovenske drame. Zanimiv je podatek, da je bil Jernej Šugman v uprizoritvi, ki jo je leta 1995 v Drami režiral Mile Korun, Komar, v Pipanovi režiji pa je "napredoval" v Jermanovega osrednjega antagonista, Župnika. V kritiško hvaljeni, močni predstavi je bil Šugman preudaren, o sebi in predvsem o oblasti prepričan Župnik, ki "sebi skopo reže", čeprav njegova stas in moč seveda pričata o nasprotnem. Foto: SNG Ljubljana/Peter Uhan
Branko Djurić in Marko Pokorn sta "slovenski publiki dokazala, da se s pravo mero iskrivosti, veselja in situacijskega humorja 'nadrealisti' lahko 'rodijo' tudi Slovencem". "Morda se s Teatrom Paradižnik začenjajo časi, ko se bomo Slovenci iskreno smejali tudi svojim vrlinam in napakam, pa kakršnekoli že so," kot je leta 1995 žirija zapisala v utemeljitev viktorja za najboljšo razvedrilno oddajo. V teatru direktorja Huberta (Ivan Rupnik) so se križale in prepletale poti režiserja, igralcev, gasilca, garderoberja, snažilke in scenskih delavcev. Vezivo med njimi je bil duhoviti, neposredni vratar Veso (Šugman). Še danes posamezni skeči iz teh oddaj živijo na spletnih portalih, kjer komentarji pričajo o tem, kako ljube so bile Slovencem dogodivščine te druščine. Foto: Arhiv RTV SLO
Šugman je bil v vlogi vratarja Vesa tako priljubljen, da ga je Djuro nekaj let pozneje vrnil na male ekrane, tokrat v nadaljevanki Naša mala klinika na komercialni televiziji. V nadaljevanki, ki je bila tako priljubljena, da je nanizala sedem sezon ter doživela priredbi za hrvaški in srbski trg, je bil najbolj antologijski lik spet Veso, ki je s svojo "kmečko" logiko praviloma rešil vse težave ducata uslužbencev in bolnikov na kliniki. Foto: Wikipedia
Za svojo vlogo v filmu Kratki stiki se je Šugman moral naučiti celo malce portugalščine. Lik Lenarta je igralcu naslednje leto na Festivalu slovenskega filma prinesel tudi Stopovo nagrado za igralca leta. Režiser in scenarist Janez Lapajne je v Kratkih stikih prepletel tri zgodbe o ljubezni, smrti, družini in krhkih medčloveških odnosih; premiero je celovečerec doživel na sarajevskem filmskem festivalu, kjer se je ekipa sprehodila tudi po rdeči preprogi. Foto: Triglav film in SFF
Andrej Košak je leta 2002 režiral Zvenenje v glavi, filmsko priredbo velikega romana Draga Jančarja. Šugmanu je zaupal kompleksno glavno vlogo zapornika, ki podžge upor v ustanovi, ki ga drži za zapahi. Pogajanja propadejo, vodji stopi oblast v glavo in zaporniki začnejo zapirati zapornike. V orwellovski paraboli o oblasti, moči in svobodi je dal Šugman jasno vedeti, da je pripravljen spodbuditi popolno uničenje. Foto: SFC
Po poroki, rojstvu otroka in urejenem domu ter delu se je zakon sprevrgel v rutino, ki jo načenjajo razpoke. Čeprav imata Hana in Samo (Polona Juh in Jernej Šugman) vse, kar si ljudje običajno želijo za srečno življenje - lepo hišo, čudovito hčerko in dobro delo - to ni dovolj. Režiser Metod Pevec je v idejnem in tematskem nadaljevanju drame Pod njenim oknom, celovečercu Lahko noč, gospodična, vlogo nezvestega moža zaupal Šugmanu. Skupaj z njim smo se spraševali, kaj pomeni ljubezen po poroki, in krmarili po viharnih vodah zakonskega življenja. Foto: Emotion film
Tudi otroci, ki še ne obiskujejo gledališča in ne gledajo filmov za odrasle, so Šugmana že poznali: posojal je namreč glas "očiju pujsu" v izredno priljubljeni risanki Pujsa Pepa. V resnici je imelo več članov prašičje druščine znane glasove - pri sinhronizaciji so med drugim sodelovali še Gregor Gruden, Barbara Cerar in Maja Sever. Foto: MMC RTV SLO
Ob smrti Jerneja Šugmana so globoko pretreseni tudi v Otroškem in mladinskem programu TV Slovenija, saj je bil igralec redni in ljubi gost studia za sinhronizacijo risank. "Vsakemu animiranemu junaku, ki mu je posodil glas, je vdihnil tudi delček sebe: njegovi liki so bili topli in srčni, včasih resni in zamišljeni in včasih nalezljivo zabavni," se spominja urednica Otroškega in madinskega programa Martina Peštaj. "V studio za sinhronizacijo je vedno prinesel sonce. Neizmerno ga bomo pogrešali." Zadnja mojstrovina, ki jo je za nacionalko ustvaril, je vloga volka, pripovedovalca v risanki Odvratne rime, ki bo premiero doživela med prazniki. Foto: Televizija Slovenija