Kot piše žirija, ponuja drama Tih vdih dramaturške in režijske izzive ter zadostitev igralskim ambicijam. Foto: Peter Giodani/MGL

Nagrado mladega dramatika je prejela Ana Obreza, najboljša predstava festivala pa je še ni naslova. Grün-Filipičevo priznanje je šlo v roke Darje Dominkuš.

Literatura Nejca Gazvode: male živali, nekaj narave in precej odraščanja

Gazvodov Tih vdih, dramo povprečne slovenske družine, ki počasi drsi proti družbenemu robu, je žirija izbrala med 42 novimi slovenskimi dramskimi besedili. Na prvi pogled gostobesedna komunikacija v čehovljanski maniri temelji na premolkih. Tišina med replikami razkriva naraščajoče strahove, nemoč spoprijema z novimi družbenimi razmerami, frustracijo osebnih odnosov, klavstrofobičnost bližine, beremo v obrazložitvi žirije. Kot še piše, ponuja dramaturške in režijske izzive ter zadostitev igralskim ambicijam. Spretnost karakterizacije skozi slogovno dovršen dialog pa bo spodbudila večkratna ustvarjalna branja odrskih interpretacij.

Iskalci zlata kot igra pomenov, parafraz in asociacij

Nagrado za mladega dramatika je žirija med 12 prispelimi predlogi namenila Ani Obreza za Iskalce zlata. Besedilo v svoji eklektičnosti, zgoščenosti prizorov, širokem naboru motivov, preskokih, nepričakovanih povezavah, v privzdignjenem, na trenutke deklamacijskem jeziku v ozadju skriva natančno strukturo parov, ki si tiho postavljajo eno in isto vprašanje, kaj je zlato.
Kot ugotavlja žirija, besedilo vznemiri ne le tematsko, ampak kot igra pomenov, parafraz in asociacij, odpira številne možnosti uprizoritve, a kljub natančnosti prizorov potrebuje še temeljit razmislek o dramski pisavi in jeziku.

Bienalno Grün-Filipičevo priznanje za izjemne dosežke v slovenski dramaturgiji je žirija med dvema predlogoma dodelila dramaturginji ljubljanske Drame Darji Dominkuš, katere dramaturško delo je v slovensko gledališko življenje vpisano že 40 let. V njenem opusu je kar 20 dramaturgij krstnih uprizoritev slovenske dramatike in več kot 30 moderne svetovne dramatike. Njeno delo je utemeljeno v široki izobrazbi, studioznem pristopu, v poglobljeni analizi in razčlembi dramskih besedil, v natančnem razbiranju strukture drame in specifik dramske pisave avtorja ter v poglobljeni analizi dramskih likov in odnosov med njimi, poudarja žirija.

Predstava še ni naslova je po mnenju žirije neponovljivo gledališko doživetje, ki v svojem utripajočem telesu pogumno in intenzivno združi ne le presunljiv in kolektivno povezan igralski organizem, temveč zahteva tudi pripaden gledalski vložek. Foto: Žiga Koritnik/SMG
Tomi Janežič: Protagonist predstave so ženske fantazije, Don Juan je le projekcijsko platno

Strokovno žirijo so sestavljali predsednica Vilma Štritof in člani Tomaž Gubenšek, Mateja Pezdirc Bartol, Klavdija Zupan in Igor Žunković.

Predstavi še ni naslova tudi nagrada občinstva
Druga žirija, ki so jo sestavljali Nika Arhar, Rok Bozovičar in Andriej Moskwin, je izbirala najboljšo predstavo festivala, ki jih je v tekmovalni program uvrstil selektor Marko Sosič. Med sedmimi predstavami so žiranti Šeligovo nagrado namenili predstavi še ni naslova. Refleksija o mitu Dona Juana avtorice Simone Semenič v režiji Tomija Janežiča in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča je hkrati prejela najvišje ocene občinstva in s tem tudi nagrado občinstva.

Neponovljivo gledališko doživetje
Kot je v obrazložitvi zapisala žirija, je predstava še ni naslova neponovljivo gledališko doživetje, ki v svojem utripajočem telesu pogumno in intenzivno združi ne le presunljiv in kolektivno povezan igralski organizem, temveč zahteva tudi pripaden gledalski vložek. Združuje tako potencialnost odrešujočega hipa, raztezajočega se trenutka zavesti, kot tudi vztrajno neznosnost človeškega položaja ter učinkovito zarisuje minljivo lepoto človeškega mikro- in makrokozmosa.

Zmagovalci Tedna slovenske drame