ZDUS pa je letos drugič podelil tudi štipendije Sklada Jerneja Šugmana. Strokovna komisija v sestavi Nik Škrlec (predsednik) in člani Jernej Lorenci, Maruša Majer, Tea Rogelj ter Tanja Zgonc jih je tokrat namenila Maši Pelko, Sandiju Jeseniku in Gaji Pöschl, ki je štipendijo prejela že lani.

"To je talent, dar, ki ga bodisi imaš ali pa nimaš," glede oživljanja likov v risankah pravi Jurij Souček, ki je letos dopolnil 90 let in je še zmeraj dejaven. Foto: Žiga Culiberg
Jurija Součka so letos ovenčali tudi z Ježkovo nagrado. Foto: Žiga Culiberg

Leta 1929 rojeni Jurij Souček se ponaša zagotovo z enim najbolj prepoznavnih glasov med slovenskimi igralci. Otroci in odrasli ga poznajo po značilnem žametnem sugestivnem glasu in po prodornih interpretacijah, ki so generacije otrok ponesle v svet domišljije. Ker je pripovedovalsko veščino povzdignil v umetnost, so mu v ZDUS-u podelili nagrado zlati glas za sinhronizacijo risank in radiofonske stvaritve za življenjsko delo.

Filip, dedek Bedenko, palček David, nadškorenj Škrip …
Diplomant ljubljanske akademije za igralsko umetnost je risanke sinhroniziral, pa tudi prevajal in režiral. V njegovem opusu je zapisanih več kot 100 risanih serij. Bil je nepozabni Flip v Čebelici Maji, dedek Bedenko v Jaju in Paju, palček David, nadškorenj Škrip, največ pa je risanih serij, kjer v odjavni špici piše Jurij Souček pripovedovalec – vsi glasovi.

Preizkusil se je tudi kot prevajalec in režiser, zaslužen je na primer za čudovitega palčka Smuka, prav tako se marsikdo ob njegovem imenu spomni na Pipija in Melkijada.

Najobsežnejši opus v zgodovini slovenskega radia
Sicer pa Jurij Souček velja tudi za pionirja radia. Njegov radijski opus je eden najobsežnejših v zgodovini slovenskega radia, saj šteje okoli 600 radijskih iger. Poleg viktorja za življenjsko delo in Borštnikovega prstana je tako lani prejel tudi Ježkovo nagrado za življenjsko delo.

JURIJ SOUČEK, 90-LETNIK
Gaja Pöschl. Foto: Val 202/Tomaž Šubic

Drugič podeljene Šugmanove štipendije
Glede prejemnikov štipendij Sklada Jerneja Šugmana se je komisija soglasno odločila in v torek naznanila, da enoletno štipendijo za raziskovalno nalogo o zgodovini in delovanju ZDUS-a od leta 1919 do danes podeli univerzitetni diplomirani literarni komparativistki in profesorici zgodovine Gaji Pöschl.

Kot omenjeno, je enoletno štipendijo za raziskovalno nalogo o zgodovini in delovanju ZDUS-a od leta 1918 do danes prejela že lani. Kot so sporočili iz društva, je s svojo dozdajšnjo raziskavo pokazala prizadeven, poglobljen in strokoven pristop do zastavljene naloge, zato v letu 2019 prejme enoletno štipendijo za njeno nadaljevanje.

Maša Pelko. Foto: Val 202/Jaka Smerkolj Simoneti

Štipendijo je prejela tudi Maša Pelko, že večkrat nagrajena študentka režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). S pomočjo štipendije bo lahko realizirala umetniški projekt Kasandrin kompleks in ženski glas v slovenski dramatiki ter gledališču.

Sandi Jesenik. Foto: ZDUS

V sklopu projekta bo teoretično in pozneje morda tudi praktično raziskala odraz antičnega mita o Kasandri – preslišani ženski nosilki resnice – v slovenski družbeni in kulturni stvarnosti.

Med prejemniki štipendije Sklada Jerneja Šugmana je še dramaturg, dramatik, scenarist in producent Sandi Jesenik. S pomočjo štipendije bo raziskal tematiko LGBTQ+ v repertoarnih gledališčih, pri tem pa se bo še zlasti posvetil družbenim stereotipom o spolni usmerjenosti in njihovim odrazom na odru.

Nagrado in štipendije je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo v torek v atriju mestne hiše v Ljubljani.