Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha ali groteska o "luzerjih" treh generacij. Foto: Peter Uhan/SNG Nova Gorica

Sibylle Berg, ena najbolj prepoznavnih in izzivalnih nemških sodobnih avtoric, je napisala že 21 iger in 13 romanov, njena dela so prevedena v 34 jezikov ‒ v slovenskega doslej še nobeno. Na malem odru novogoriškega gledališča zdaj lahko prvič spremljate slovensko uprizoritev pisateljičinega romana Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha. Roman v prevodu Urške Brodar bo še letos izšel pri založbi Sophia, predstavili ga bodo na Slovenskem knjižnem sejmu.

"To je v bistvu roman, ki manjka v slovenski literaturi," na praznino opozori prevajalka. Roman je iz leta 1997, preveden je v deset jezikov, prodan v 400 tisoč izvodih. Skozi naratorsko predstavo njegovih 88 poglavij odslej lahko "berete" skupaj s šestimi igralci in igralkami v štiriurni predstavi na novogoriškem malem odru.

Zasedba
Prevajalka in dramaturginja: Urška Brodar
Režiserka: Eva Nina Lampič
Scenografinja in kostumografinja: Toni Soprano Meneglejte
Koreograf: Bence Mezei
Avtor glasbe Aleš Zorec
Avtor videa: Megajver
Asistent režiserke: Andrew Burnette
Oblikovalec svetlobe: Samo Oblokar
Oblikovalec zvoka: Vladimir Hmeljak
Igrajo: Arna Hadžialjević, Miha Nemec, Marjuta Slamič, Luka Martin Škof k. g., Urška Taufer, Miranda Trnjanin k. g.

Šest egocentrikov treh generacij
Igralci in igralke Arna Hadžialjević, Miha Nemec, Marjuta Slamič, Luka Martin Škof k. g., Urška Taufer in Miranda Trnjanin k. g. pripovedujejo roman. To je šest egocentrikov treh generacij. Ni dialogov. Igralci se pogovarjajo neposredno z občinstvom. Brez filtrov in mask. Urška Brodar, prevajalka in dramaturginja predstave: "To počnejo dejansko z neposrednim stikom, vedno gledamo v občinstvo ‒ ljudem naravnost v oči." Skozi predstavo opisujejo deset likov.

Vzpone in padce skozi leto dni njihovega vsakdanjega življenja. Kako iščejo srečo in crknejo od smeha. In njihove smrti so tarantinovske, tudi večkratne. Režiserka Eva Nina Lampič je povedala: "To je v bistvu posebnost tega romana. To, da na zanimiv način lovi vsakdanjost – ki jo potem postavi v kontrapunkt z opisom smrti. Pri umiranju teh ljudi gre avtorica v bistvu v zelo slikovite detajle."

Foto: Peter Uhan/SNG Nova Gorica

Ugledališčenje romana
"K uprizoritvenemu postopku smo pristopili malo drugače. Nismo imeli klasičnih bralnih vaj ‒ delali smo tako, da so igralci prebrali poglavje romana in ga potem povedali s svojimi besedami. Roman sem izbrala prav zato, ker nisem hotela nič delati z dialogi. Hotela sem, da se ljudje na odru pogovarjajo neposredno z mano v dvorani. Sformulirala sem tudi zanimivo besedno zvezo, in sicer 'posredovana pripoved z interpretacijo'. To je še najbolj uporabno, da opišem, kaj smo počeli. Igralci pripovedujejo zgodbo, ki so jo prebrali, in zraven včasih še povejo, kaj si o tem mislijo," je še dejala režiserka.

Predstava s šestimi igralci in desetimi liki ima dva principa – pripovedovalsko-naratorskega in koreografskega, kjer pa gre za čisto gledališče, za "uber" gledališče. Principa sta si popolnoma nasprotna, vendar se dopolnjujeta. Gre pravzaprav za dva skrajna pola gledališča, ki se so-postavita.

Sibylle Berg. Foto: EPA

O pisateljici
Sibylle Berg je zaslovela prav z romanom Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha. Pred 22 leti je izšel pri založbi Reclam Verlog, kritiki so ga takoj dobro sprejeli, eden od njih ga je imenoval "novi glas mlade, razočarane generacije". Rodila se je in odrasla v vzhodnonemškem Weimarju. Kot igralka – animatorka lutk je bila zaposlena v Lutkovnem gledališču Naumburgu. Ker je zaprosila za vizum za Zahodno Nemčijo, je izgubila službo. Prebegnila je na Zahod, v Hamburgu je študirala oceanografijo in politologijo.

Leta 1996 se je preselila v Švico, leta 2012 je dobila švicarsko državljanstvo, zdaj pa vedno več časa preživi v Izraelu. Njeno pisanje primerjajo s Kurtom Vonnegutom, Bretom Eastonom Ellisom, Michelom Houellebecqom in Willom Selfom. Postala je ikonična figura nemških subkultur.

SNG: Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha