Matjaž Berger je z umetniško ekipo Learov 'blodnjak' zgradil od slaboumnega rituala 'delitve kraljestva' do najmanjše točke v prostoru, Learovega 'no-thing'. Foto: Boštjan Pucelj
Matjaž Berger je z umetniško ekipo Learov 'blodnjak' zgradil od slaboumnega rituala 'delitve kraljestva' do najmanjše točke v prostoru, Learovega 'no-thing'. Foto: Boštjan Pucelj
Kralj Lear; Pavle Ravnohrib, Blaž Šef, Jure Longyka, Matej Recer
Predstava, ki se spogleduje tako z zgodovinskim kot sodobnim trenutkom, je podprta s svetlobnimi učinki, glasbo in videom. Foto: Boštjan Pucelj
Kralj Lear
Kralja Leara igra Pavle Ravnohrib, ki je pred lansko novomeško premiero povedal, da mu je vloga v veliko čast in veselje. Foto: Slovensko mladinsko gledališče

Novomeški Anton Podbevšek Teater (APT), ki je predstavo pripravil v koprodukciji z ljubljanskim Slovenskim mladinskim gledališčem (SMG), se s Kraljem Learom v prestolnici predstavlja skoraj leto od domače premiere. Potem ko je septembra lani zaradi bolezni v ansamblu odpadla načrtovana premiera v prostorih SMG-ja, pa se je ta vendarle v nekoliko prirejeni različici zgodila v Konjeniškem centru kmetije Košir v Spodnjih Gameljnah.
Na prostem oziroma v negledališkem prostoru nekdanjega gospodarskega poslopja gradu Klevevž pri Šmarjeti so pripravili tudi novomeško uprizoritev. Za uprizoritev na prostem so se tedaj na eni strani odločili zato, ker je bila stavba APT-ja ravno v prenovi, a obenem je to sovpadalo z željo novomeškega gledališča delovati po vsem dolenjsko-belokranjskem območju in na številnih za gledališke izvedbe primernih mestih.
Po besedah režiserja Matjaža Bergerja postavitev na enem mestu prinaša izbor temeljnih likov in prizorov iz drame, vse od uvodnega, ko Lear izsili noro govorico o ljubezni, za katero bo dal kraljestvo, do sklepnega, ki je povezano z njegovo norostjo, sanjami, blodnjami in vrnitvijo k hčerki Kordeliji.
Po režiserjevih besedah gre za antologijske like, ki izražajo poseben nabor shakesperijanskega diskurza, ki je na eni strani čista poezija, na drugi pa prototip kirurškega seciranja jezika, misli in gestusa, zaradi vzvišeno-plemenitega pravoreka o političnem in osebno-posamičnem pa je delo mogoče umestiti tudi v sedanjost.
Kralja Leara igra Pavle Ravnohrib, ki dramo označuje za eno izmed klasičnih del svetovne literature, ta vloga pa mu je velika čast in veselje. "Drama govori o zelo kompleksnem svetu, njegov Kralj Lear pa je, kot Shakespeare nekje pravi za gledališče, ogledalo sveta." Berger si je predstavo, podprto s svetlobnimi učinki, glasbo in videom, zamislil na peščeni površini, zunanji elementi pa po njegovih besedah zgolj poudarjajo določene dele dramskih nasprotij, strasti in želja.
V avtorski študiji elizabetinskih noš
Poleg Ravnohriba igrajo v predstavi še Ivan Godnič kot dvorni norec, Draga Potočnjak, ki je Learova prvorojena hči Goneril, Romana Šalehar kot njegova druga hči Reagan, Jana Menger je najmlajša Kordelija. Grof Gloucester je Borut Veselko, njegova sinova Edgar in Edmund bosta Uroš Kaurin in Matija Vastl, grof Kent bo zaživel v igri Mateja Recerja. Za glasbo je poskrbel Peter Penko, kostumi Alana Hranitelja pa so avtorska študija elizabetinskih noš. Ponovitve predstave bodo v Ljubljani na sporedu še 3., 5., 6., 7. in 8. septembra.