Nova izvirna slovenska radijska igra Lotosov cvet bo v gledališču Glej v živo izvedena drevi ob 20. uri. (Zaradi neposrednega radijskega prenosa organizatorji dogodka prosijo gledalce, da zasedejo svoja mesta v dvorani gledališča Glej deset minut pred začetkom predstave.)

Avtor besedila radijske igre Iztok Jereb se je rodil leta 1991 v Idriji, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Med študijem primerjalne književnosti in literarne teorije na ljubljanski filozofski fakulteti se je začel ukvarjati z dramskim pisanjem.

"Dialog med 15-letnico in zrelim moškim je prežet z notranjo dinamiko. Mladoletnica je v naivni veri, da ji moški hoče dobro, saj je v začetku nežen in prijazen, odprta in zaupljiva. Vendar gre za past, ki jo prepozno dojame. Moški jo pripelje v svoje odmaknjeno bivališče, polno nagačenih lovskih trofej. Sprva se z dekletom prijazno pogovarja, besedilo pa postopoma začne prežemati tesnobno ozračje. On postaja vse bolj zaščitniški, s pretvezo, da bo najbolje poskrbel zanjo, ji onemogoči vsakršno gibanje zunaj tega prostora in jo vanj zapre. Ona od začetne lahkovernosti prehaja v zaskrbljenost, naraščajoči občutek ujetosti pa se stopnjuje v tesnobnost in paniko.

Besedilo preigra vse faze v početju sociopata oziroma psihopata v odnosu do žrtve, saj mu v resnici niti malo ni mar zanjo. Kakovost besedila je, da dopusti zaznavanje psihopatovega globoko usidranega prikritega strahu in notranje krhkosti, ki ga motivirata pri tem dejanju. Na smrt se namreč boji izgube bližnjega, vendar ne zna vzpostaviti normalnega človeškega odnosa. Z nadzorom nad drugim, po navadi šibkejšim človeškim bitjem si ustvari vsaj navidezno bližino. Žrtev skoraj nima možnosti, saj je njegova strategija do podrobnosti premišljena. Dramaturška struktura temelji le na dialogu v istem prostoru, napetost se povečuje iz prizora v prizor," je o besedilu zapisala dramaturginja Vilma Štritof.

Igro je režirala Brina Klampfer, ki je najprej stopila v gledališki prostor z dramskim pisanjem kot ena izmed ustanoviteljic dramske skupine na filozofski fakulteti, na kateri so študentje z mentorji Vinkom Möderndorferjem, Drago Potočnjak in Borisom A. Novakom pisali dramska besedila. Za svojo magistrsko predstavo je režirala in napisala besedilo Paloma; to je bilo premierno uprizorjeno junija 2020 v Slovenskem mladinskem gledališču, na letošnjih Dnevih komedije v Celju pa je prejelo nagrado strokovne žirije kot najboljša predstava festivala. Ob njenih različnih režijah v gledališču moramo omeniti še zadnjo v Mini teatru – Shopping and Fucking Marka Ravenhilla. Pisala je za portale Sigledal, Airbeletrina in LUD Literatura in delala na festivalih Borštnikovo srečanje in Mladi levi, bila je tudi organizatorica različnih dogodkov s področja literature in gledališča. Trenutno v gledališkem prostoru deluje kot režiserka, dramaturginja, performerka in producentka. Opravila je vrsto dramaturgij in gledaliških adaptacij. Za predstavo Glej, vitki študent je na festivalu Vizije 2017 prejela nagradi za celovit avtorski pristop ter za najboljšega igralca, prav v njej je kot eden izmed piscev sodeloval tudi Iztok Jereb.

O izvedbi radijske igre Lotosov cvet živo je režiserka povedala: "Pred občinstvom bodo delno nastajali zvoki, zvoki s folijo, kot v filmu, delno bodo kompleksnejše melodije posnete vnaprej. Zanimiva bo podrobna oz. mikroskopska režija pogledov, premikov rok, odnosa – najprej po mikrofonu in nato z instrumentom oziroma vnaprej posnetim zvokom. Kako lahko dlan v beli rokavici prime violončelo, da v nas prebudi srh? Da vsi dobimo asociacijo, da Dekle veže z vrvjo? Kako se lahko potem Dekle izživlja nad instrumentom, da začutimo grožnjo, ki jo Moški občuti ob misli, da bi lahko zažgala kože …"

Živa Selan nastopa v vlogi dekleta in Primož Vrhovec v vlogi moškega. Tonska mojstra sta Matjaž Miklič in Urban Gruden, oblikovalka zvoka in glasbe je Mateja Starič, violončelisti pa so Klemen Hvala, Martin Sikur in Jošt Kosmač. Lektorica je Metka Damjan, kostumograf Claudi Sovré Mikelj, izdelovalec mask Silvan Omerzu.

Radijska igra je nastala v koprodukciji Radia Slovenija – programa Ars, uredništva igranega programa, gledališča ŠKUC in zavoda Kolaž. Projekt sta sofinancirala ministrstvo za kulturo in ljubljanska mestna občina, oddelek za kulturo.