Foto:
Foto:

Futuristična eksistenčna komedija Meštirix je nadaljevanje predstave Metrix, v kateri so leta 2001 združile svoje moči in igralske talente tri igralke.

Ustvarjalke predstave so koncept uprizoritve že na začetku zastavile tako, da omogoča vsako nadaljevanje vpeljavo nove igralke ali več igralk. Mojci Dimec, Maruši Geymayer Oblak in Mojci Funkl se je v Meštirixu tako pridružila Barbara Krajnc.

Zgodba gledališke miniaturke za štiri ženske, torbo in črno škatlo se spleta okrog torbe z dragulji, izgubljene v času. V Metrixu so namreč dame v želji, da se povzpnejo po družbeni lestvici, oropale draguljarno. Iskanje izgubljene torbe poteka skozi kombinacije žanrov, ki prihajajo iz različnih gledaliških izrazov, s krožno strukturo ter z vzvratnim postopkom, ki nudi vpogled v
posamezne rezine časa.

Koncept, režija in dramaturgija Meštirixa je delo igralske četverice. Mojca Dimec, bivša članica Gledališča Ana Monro, je profesorica slovenskega jezika in književnosti, ustanoviteljica šolske improlige ŠILA in Združenega ŠILA, gledališča za maturante. Maruša Geymayer Oblak je članica SMG-ja in nagrajenka Združenja dramskih umetnikov Slovenije (2000). Mojca Funkl, lanska Severjeva nagrajenka in najboljša improvizatorka sezone 1999/2000, je angažirana v MGL-ju. Barbara Krajnc je prejela med šolanjem študentsko Severjevo nagrado in študentsko Prešernovo nagrado.

Scenografijo je ustvarila Irena Pivka, kostume pa sta prispevali Alenka Globočnik Fabjan (Akultura) in Marija Mojca Pungerčar. Zvočno opremo sta si zamislila Jure Vlahovič in Brane Zorman, luč pa Borut Cajnko.