Predstava nagovarja odrasle gledalce in jih postavlja pred izziv, naj še enkrat preverijo svoj odnos do odra, iluzije in resničnosti.

Intermedijska interpretacija Sovjega gradu avtorja Franza Poccija, za katero je leta 1936 izredno likovno podobo zasnoval naš pionir slovenskega lutkarstva Milan Klemenčič, je svetovno premiero doživela na največjem srečanju lutkarjev na svetu, mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč Charleville-Mezieres v Franciji.

Sodobna francoska pisateljica Celia Houdart se je naslonila na Poccijevo zgodbo in njegovo razmišljanje o vprašanjih preobrazbe, zvijač in prevare nadgradila v duhu sodobne filozofske pripovedi.

V središču zgodbe je Vitez Čukolov, ki je začaran v sovo, človeška podoba pa mu bo vrnjena šele takrat, ko bo našel nekoga, ki mu bo v želji po uresničevanju želja populil vsa peresa. Naleti na prebrisanega Gašperčka Larifarija, ki si zaželi, da bi postal minister. Začarani vitez ga mora s svojimi peresi ves čas reševati iz zapletenih položajev. Vse dokler ni izpuljeno zadnje pero.

Splošno gibanje predstave prehaja iz ploske barvne podobe v večdimenzionalni prostor, od frontalnega odnosa do videnega do popolnega izkustva odrskega prostora, od polne figurativnosti lutk do izčiščene abstrakcije njihove materialnosti.

Premiera drugega dela diptiha jeseni 2018
Predstava, ki je nastala v koprodukciji LGL-a s TJP Strasbourg - Centre Dramatique National d'Alsace, je ob francoski premieri kritike navdušila predvsem z duhovito in domiselno režijo ter dobro povezanostjo idej, pohvalili pa so tudi animatorja lutk Majo Kunšič in Iztoka Lužarja. Predstava je prvi del diptiha, drugega (At the still point of the turning world) bodo premierno uprizorili prihodnjo jesen in na mednarodnem festivalu Lutke 2018.