Lutkovna opusa ustvarjalcev pričata o izjemnem umetniškem ustvarjalnem erosu, o vizionarskem delovanju in dobrem umetniškem vodenju gledališča. Foto: BoBo

Pengovove listine, najvišje priznanje za dosežke na področju lutkovnega ustvarjanja v najmanj zadnjih štirih letih, pa je združenje lutkovnih ustvarjalcev Unima namenilo trem ustvarjalcem: animatorju in igralcu Lutkovnega gledališča Maribor Maksimiljanu Dajčmanu ter animatorkama in igralkama iz Lutkovnega gledališča Ljubljana Polonci Kores in Asji Kahrimanović Babnik, so sporočili iz Lutkovnega gledališča Ljubljana.

V času svojega večdesetletnega delovanja sta v gledališčih v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem pomembno zaznamovala razvoj lutkovne umetnosti. Foto: LGM

Nagrajence bodo s priznanji nagradili ob koncu Bienala lutkovnih ustvarjalcev v soboto, 14. septembra, v Lutkovnem gledališču Maribor (LGM).

Snovalca festivala Poletni lutkovni pristan
Breda in Tine Varl sta lutkarja, režiserja in pedagoga, delujeta kot umetniški vodji Lutkovnega gledališča Maribor. Sta tudi snovalca koncepta mednarodnega lutkovnega festivala Poletni lutkovni pristan, ki letos obeležuje že jubilejnih 30 let delovanja.

Vsak zase in kot umetniški dvojec sta nagrajenca vtisnila neizbrisen pečat predvsem Lutkovnemu gledališču Maribor. Obenem sta v času svojega večdesetletnega delovanja v gledališčih v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem pomembno zaznamovala razvoj lutkovne umetnosti, piše v obrazložitvi nagrade.

Izjemen umetniški ustvarjalni eros
Lutkovna opusa ustvarjalcev pričata o izjemnem umetniškem ustvarjalnem erosu, o vizionarskem delovanju in dobrem umetniškem vodenju gledališča. Tine Varl je ob režijah zasnoval mariborsko lutkovno gledališče kot poklicno ustanovo, ki je vrsto let domovala na Rotovškem trgu. Breda pa je v svojem mandatu vodenja gledališča omogočila, da je gledališče skupaj z mestom pridobilo nove prostore na obrežju Drave v Minoritskem samostanu, je zapisala komisija v sestavi Mojca Kreft, Silvan Omerzu in Jože Zajec.

Breda Varl je v svojem mandatu vodenja gledališča omogočila, da je gledališče skupaj z mestom pridobilo nove prostore na obrežju Drave v Minoritskem samostanu. Foto: LGM

Tine Varl se je poglobljeno posvečal slovenski in tuji lutkovni dramatiki in odrskim režijam, Breda Varl pa je kot arhitektka in likovnica v svojih lutkovnih delavnicah snovala lastne likovne rešitve številnih predstav, kostumografske rešitve v predstavah poklicnih nacionalnih gledališč in postavljala likovne razstave.

Več kot 120 scenografij, kostumografij in likovnih zasnov
Ustvarila je več kot 120 scenografij, kostumografij in likovnih zasnov, kot pedagoginja na mariborski Pedagoški fakulteti pa pri študentih vzgajala zavest o lutkovni umetnosti kot celostni umetnini, ki združuje likovne elemente z igro, animacijo, besedo in glasbo v živo umetnost, so še zapisali.

"Uporabljala sta vse zvrsti lutkovnih tehnologij. Njuno delo je odlikovalo natančno proučevanje delovanja lutke v različnih odrskih tehnikah, lutkovnih tehnologijah in režisersko dramaturških poetikah v ustvarjenih lutkovnih uprizoritvah."

Vrsto let sta predstavljala intenzivno kulturno vez med Slovenijo in avstrijsko Koroško, kjer sta delovala kot učitelja in ustvarjalca lutkovnih predstav med mladimi ljubitelji. Poskrbela sta tudi za televizijsko priredbo in izvedbo pravljic Zverinice iz Rezije, za avstrijski ORF sta pripravila in realizirala izbor pravljic Mihec Mahec s 16 epizodami, za SAT 3 pa Pravljico o celovškem zmaju, so še predstavili njuno bogato delo.

Breda in Tine Varl