Delovanje Gleja je v zadnjih petih desetletjih zaznamovalo več umetniških vodij in številni mladi upi, ki so danes priznani gledališki umetniki. Ob jubileju v gledališču že zrejo v prihodnost.

Eksperimentalno gledališče Glej je v začetkih s profesionalnim zamahom popeljalo naprej drugi val gledališkega eksperimenta, ki ga je začrtalo že Gledališče Pupilije Ferkeverk. Foto: Gledališče Glej
Eksperimentalno gledališče Glej je v začetkih s profesionalnim zamahom popeljalo naprej drugi val gledališkega eksperimenta, ki ga je začrtalo že Gledališče Pupilije Ferkeverk. Foto: Gledališče Glej

V Eksperimentalnem gledališču Glej, ki sicer spada v drugi val eksperimenta v slovenskem gledališču, po gledališču Balbine Batteline Baranovič, gledališču Ad hoc Drage Ahačič in Odru 57, je bila prva predstava uprizorjena 25. junija leta 1970. Šlo je za dramo Kaspar tedaj še mladega radikalnega avstrijskega dramatika Petra Handkeja. Režijo je podpisal Iztok Tory, prevod in dramaturgijo Lado Kralj.

Eksperimentalno gledališče Glej je v začetkih s profesionalnim zamahom popeljalo naprej drugi val gledališkega eksperimenta. "Srž ideje delovanja gledališča v 70. letih so bili prilagodljivost, hitrost izvedbe idej ter težnja po večji teatraličnosti in avtonomiji", je Primož Jesenko zapisal v monografiji, ki je izšla ob 40-letnici Gleja. Glavni pobudniki ustanovitve gledališča so bili Lado Kralj, Zvone Šedlbauer in Dušan Jovanović.

Gledališki poklici izginjajo, na neodvisni sceni položaj še slabši

Lado Kralj je o času ustanovitve letos za Radio Slovenija povedal: "Tedaj ni bilo kaj dosti projekcij, kaj bo Glej pomenil v prihodnosti. Delovalo se je tukaj in zdaj, v okviru nekega internacionalnega umetniškega ustvarjanja ali tipa življenja, in to je hipijevstva. (...) Nismo si predstavljali, da smo storili kakšno zelo važno stopinjo, ampak da se nahajamo v nekem trendu, ki nam je blizu in ki nam je jasen."

Kot je v monografiji zapisala Andreja Kopač, nato 80. leta delovanja gledališča "v grobem zaznamuje relativno veliko število individualnih gledaliških praks in novo obdobje 'igrane dramatike'". V 90. letih je bila po zapisu Marine Gumzi ena od ključnih novosti poteza, da so v Gleju k ustvarjanju povabili tedaj popolnoma neznane gledališke ustvarjalce, kot so bili Iztok Kovač, Matjaž Pograjc in Tomaž Štrucl, gledališče pa se je v tem obdobju začelo odpirati tudi za tuja sodelovanja in gostovanja. Začetek novega tisočletja je v Gleju po besedah Zale Dobovšek minilo v znamenju kritičnega zrcaljenja aktualnih družbenih silnic in umetniških tendenc.

Društvo v začetku ni imelo svojega odra, zato so s predstavami gostovali v Križankah in Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL). V začetkih so delovali skorajda nomadsko, na več lokacijah. Sprva so z gledališko umetnostjo polnili prostore poljanske krajevne skupnosti, nato pa med drugim tudi prostore kopališča Tivoli in pa klet Moderne galerije. V začetku 80. let so se vrnili na Poljane, leta 1983 pa vendarle dobili prostore na Gregorčičevi, kjer Gledališče Glej deluje še danes.Foto: BoBo
Društvo v začetku ni imelo svojega odra, zato so s predstavami gostovali v Križankah in Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL). V začetkih so delovali skorajda nomadsko, na več lokacijah. Sprva so z gledališko umetnostjo polnili prostore poljanske krajevne skupnosti, nato pa med drugim tudi prostore kopališča Tivoli in pa klet Moderne galerije. V začetku 80. let so se vrnili na Poljane, leta 1983 pa vendarle dobili prostore na Gregorčičevi, kjer Gledališče Glej deluje še danes.Foto: BoBo

Jeseni slavnostna publikacija
V Gledališču Glej so letošnjo 50. obletnico naznanili že v začetku leta, kljub novemu koronavirusu pa jim je doslej jubilej uspelo proslaviti s tremi okroglimi mizami, ki so jih pripravili v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom (Slogi). Po zgoraj omenjeni obsežni monografiji so se ob pol stoletja delovanja v Gleju odločili, da bodo pregled svojega dela nadgradili s publikacijo, ki bo predstavila premike v Gleju v preteklem desetletju. Pripravlja jo Maja Šorli, izšla bo oktobra.

Ni treba, da je vsako gledališče namenjeno samo enemu jeziku in enemu narodu
V gledališču med ključne premike zadnjega desetletja štejejo odpiranje tujim obiskovalcem s programom Glej, čez mejo! in s festivalom Prelet, ki je zastavljen na vsebinskih temeljih t. i. showcasa z namenom mednarodnega preboja. Prelet se je sicer v zadnjem letu prelevil v platformo več producentov Trigger. Zagnali so tudi projekt podnaslavljanja produkcij Glej, v angleščini.

V letu 2013 so uvedli nov vsebinsko-produkcijski program Glej, Rezident!, veliko pa so delali za pridobivanje novih občinstev in aktivno povezovanje z drugimi akterji na neodvisni uprizoritveni sceni, kar je denimo rezultiralo v abonmaju Transferzala. Posebno pozornost so v okviru kulturno-umetnostne vzgoje namenili tudi marginaliziranim skupinam.

Glej praviloma načenja aktualne družbene teme. Lani so nas v Podganah soočili s tem, da se kot nezaželena populacija - kot podgane - utapljamo v pasivnosti, neenakosti in obupu, pri tem pa prepuščamo politikom, da prosto krojijo svet okoli nas. Foto: Gledališče Glej/Ivian Kan Mujezinović
Glej praviloma načenja aktualne družbene teme. Lani so nas v Podganah soočili s tem, da se kot nezaželena populacija - kot podgane - utapljamo v pasivnosti, neenakosti in obupu, pri tem pa prepuščamo politikom, da prosto krojijo svet okoli nas. Foto: Gledališče Glej/Ivian Kan Mujezinović

Odmik od tradicionalnih hierarhij
Sicer se Glej v zadnjih letih vse bolj usmerja v iskanje novih upravljavskih modelov, je pa tudi prva gledališka hiša pri nas, ki je leta 2017 ukinila funkcijo umetniške vodje ter ga nadomestila s horizontalno organiziranim umetniških svetom.

Oktobra v Gleju v partnerstvu s Slogijem, Revijo Amfiteater in AGRFT pripravljajo tudi veliki mednarodni simpozij z naslovom Skupnost deluje! Sodobni pristopi v gledališču. Teden prej bodo s Slogijem izvedli še zadnjo od načrtovanih okroglih miz na temo družbeno angažiranega gledališča, v juniju pa sta 50-letnico gledališča zaznamovali tudi razstavi na prostem.

V Gleju se sicer že ozirajo v prihodnost. Njihove osnovne usmeritve do leta 2023 in naprej bodo trajnostni in dolgoročni razvoj umetnika, odpiranje prostora prihajajočim avtorjem in raziskava novih gledaliških pristopov in form s posebnim osredinjanjem na sodobne tehnologije ter razvoj novih metodologij gradnje občinstva s fokusom na mladih.