Sonjo Polanc morda poznate tudi kot prevajalko romana Okus po moškem Slavenke Drakulić. Foto:
Sonjo Polanc morda poznate tudi kot prevajalko romana Okus po moškem Slavenke Drakulić. Foto:
Sylvia Plath: Zasledovanje
Predstava je vizualno asketska, oprta na vsestransko uporabnost pičlih scenskih elementov in pripomočkov.

Predstava Sylvia Plath: Zasledovanje je avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya, ki je prvič zaživel med štirimi stenami - na odru gledališča Glej (lani je bila predstava del Primorskega festivala). Za dramaturgijo je poskrbel Gašper Malej, glasbo pa so prispevali Zbigniew Preisner, Kyrie eleison, Offertorium, Sanctus, Agnus Dei in Lacrimosa. Kot edina igralka je na oder v vlogi slovite pesnice stopila Sonja Polanc.

Navdih je avtor seveda našel v verjetno najpomembnejši ameriški (in morda svetovni) pesnici 20. stoletja, Sylvii Plath, ki je, predvsem po svojem samomoru, postala predmet številnih literarnih in zgodovinskih "raziskav". Plathovo smo Slovenci spoznali po poeziji in biografskem romanu Stekleni zvon, Frey pa se je kot prvi gledališki ustvarjalec pri nas z njeno edinstveno usodo ukvarjal že pred časom, v projektu Monolog iz onstranstva.

Pretresljiva eksistenca Plathove (zanimanje javnosti zanjo se je ob štirideseti obletnici smrti le še stopnjevalo) ter njeno opisovanje bivanjske bolečine sta v Freyu porodila zamisel za skrajno "prečiščeno", komorno gledališko-plesno miniaturo. Izhajal je iz njene literarne zapuščine (pesmi, pisma in dnevniški zapisi), ki jih je skušal prenesti v odrski prostor. Glavni oporni točki sta pesmi Lazarka (Lady Lazarus) in Zasledovanje (Pursuit), pri čemer je treba opozoriti, da je predstava v celoti neverbalna (z izjemo zvočnega posnetka Lazarke).

Trpljenje, ki je rodilo veliko poezijo
Pesnico je zaznamovala vrsta globokih biografskih zarez: zgodnja izguba očeta, gospodovalnost matere, dušeči oklep družbenih vlog v ameriški povojni družbi, sla po popolnosti, iskanje samopotrditve skozi literaturo, poroka, rojstvo dveh otrok in odhod moža – ambicioznega pesnika, vse skupaj pa se je žalostno končalo s samomorom pri enaintridesetih letih, smrtjo kot prostovoljnim prestopom v "veliko tišino nekega drugega reda", kot so zapisali v gledališkem listu.

Koproducenta projekta sta KUD Zrakogled Koper in Društvo Tropos Ljubljana, nastal pa je tudi s podporo Mestne občine Ljubljana. Režiser, koreograf in dramatik Damir Zlatar Frey, ki je od leta 2000 tudi umetniški vodja festivala komornega gledališča Zlati lev v Umagu, je marca letos v mariborski drami zaslovel tudi s predstavo Živalska farma po romanu Georgea Orwella.