Papež in tržaški Slovenec Slanko nepričakovano najdeta skupno točko: Celestin beži pred tem, da je v Vatikanu pravzaprav le lutka v igri drugih, in si želi čistega krščanstva. Podobno se Stanko upira hlapčevstvu zamejskih politikantov, ki lahko rojeva le asimilacijo Slovencev. Foto: Gledališče Koper / Jaka Varmuž
Papež in tržaški Slovenec Slanko nepričakovano najdeta skupno točko: Celestin beži pred tem, da je v Vatikanu pravzaprav le lutka v igri drugih, in si želi čistega krščanstva. Podobno se Stanko upira hlapčevstvu zamejskih politikantov, ki lahko rojeva le asimilacijo Slovencev. Foto: Gledališče Koper / Jaka Varmuž
Poslednji termina(l)tor
Stanko v zameno za 'osvoboditev' Celestina IV. zahteva pravice, ki narodnostni skupnosti v Italiji po zakonu pravzaprav že pripadajo. Tržaški trg Unità bi se ob tem lahko denimo preimenoval v Trg Borisa Pahorja ... Foto: Gledališče Koper / Jaka Varmuž

Igro Tamare Matevc in Borisa Kobala, ki problematiko zamejskih Slovencev zbliža z aktualnimi okoljskimi vprašanji, je režiral Samo M. Strelec. V Poslednjem termina(l)torju se prepleteta zgodbi tržaškega Slovenca Stanka Škerjanca - Scherianija, večnega idealista, upornika in lastnika tržaškega lokalnega Radia Juriš, in papeža Celestina VI..
Priložnost je treba znati zgrabiti ...
Celestin VI., prvi ameriški papež v zgodovini, prihaja v Trst blagoslavljat novi žaveljski terminal, pri tem pa se po čudnem naključju znajde na sedežu Stankovega radia. Protagonista, ki bi si z ideološkega vidika morala stati na nasprotnem bregu, se ujameta. Oba namreč druži čistost moralne drže, iskrenost intencije, nepokvarjenost in nezlaganost. V trenutku, ko se zgodovina na Radiu Juriš za trenutek ustavi, se ideja o ugrabitvi papeža Stanku ponudi kot odlična priložnost. Znajde se v središču svetovnega zanimanja in v zameno za "osvoboditev" papeža zahteva pravice, ki narodnostni skupnosti v Italiji po zakonu pripadajo.

Dramsko besedilo v interpretaciji Gojmirja Lešnjaka Gojca v vlogi papeža Celestina VI. in Borisa Kobala v vlogi Stanka polno zaživi in učinkuje kot ironična, osvežujoča in izzivalna beseda za vse tiste, ki jim ni vseeno, kaj nam ponuja današnji svet norosti, so o predstavi, ki bo v koprskem gledališču uprizorjena krstno, zapisali v gledališču.

Kaj bo ponudilo nadaljevanje sezone?
V koprskem gledališču bodo deseto obletnico delovanja praznovali skupaj z obiskovalci. Enkrat mesečno se bodo z njimi pogovarjali igralci in režiserji, ki bodo spregovorili o svojem ustvarjalnem delu. Ob jubileju bo izšel tudi zbornik, ki bo ponudil pregled delovanja gledališča, in knjigo Vesne Milek o Borisu Cavazzi, ki v koprskem gledališču ustvarja že vrsto let.

Iz MGL-ja se Romeo in Julija selita še v Koper
Gledališče tudi letos ponuja sedem različnih abonmajev za otroke in odrasle. Za letošnjo sezono je v lastni produkciji koprskega gledališča oziroma koprodukciji nastalo šest predstav, od tega dve otroški. Poslednjemu termina(l)torju bo psledila krstna uprizoritev predstave Evgena Carja Štorklje umirajo v režiji Borisa Cavazze. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi dve klasiki, najprej Molierovo komedijo George Dandin ali Kaznovani soprog v režiji Luke Martina Škofa, zatem pa še Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija v režiji Jake Ivanca in v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana.

Brez Roalda Dahla ne gre
Najmlajši si bodo lahko ogledali krstno uprizoritev predstave Tamare Matevc Grozni Gašper, ki je nastala v koprodukciji s SNG Nova Gorica v režiji Jaše Jamnika, Peganova pa bo režirala predstavo Roalda Dahla Pepelka. Najmlajšim je namenjen še avtorski projekt Ajde Toman, predstava Binka Tinka Pobalinka.