V Ljubljano je prišel prvi del trilogije režiserja Romea Castelluccija, ohlapno navdahnjene z Dantejevo Božansko komedijo, z naslovom Pekel. Še v torek bo na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma ob 20.00 v izvedbi skupine Societas Raffaello Sanzio zaživel "spektakularen svet, v katerem prevladuje objektivna tema".

Splošna šibkost živega bitja, naveličanost življenja
"To je pekel umetnosti, ki izrisuje gigantski portret ljudi. Vse je zrušeno, strto, kot predmet, ki se razbije ob padcu na tla. Padec je ena izmed pogostih podob v Peklu, ki pa ne pomeni moralnega uvidenja, temveč splošno šibkost živega bitja, naveličanost življenja. Jezik ne izreka fonemov, samo zapletajočo se abecedo zvokov, kot odmev groze v pričakovanju padca v prepad. Glasbo ustvarjajo zvoki kosti, tekočin, petje, glasovi in kriki. Pekel se izmika razumevanju, a nas o svoji enigmatičnosti, o svojem skrivnem pomenu prepričuje tudi, ko nam je nedoumljiv," so o predstavi zapisali v Cankarjevem domu.

"Gledališče, za katero si prizadevam in ga udejanjam, ni nikoli interpretacija ali komentar obstoječega. V mračni snovi iščem magnetne silnice, s katerimi nato privzdignem čustvene vzvode s pomočjo podob, ki se razprostirajo v nepremičnem gibanju znotraj razsežnosti časa in prostora. Božanska komedija je nesporno nemogoč projekt. Veličastnost besedila presega literarno in ga z vidika gledališča poganja v krožnem gibanju. Vendar pa se z nemogočim lahko dokopljem do vsega mogočega," je o predstavi povedal Castellucci.

Skoraj tri desetletja Societas Raffaello Sanzio
Po študiju slikarstva in scenografije na Akademiji lepih umetnosti v Bologni je Castellucci leta 1981 z ženo, dramatičarko Chiaro Guidi, in sestro, pisateljico Claudio Castellucci, ustanovil Societas Raffaello Sanzio. Kmalu se je skupina preselila v cesensko gledališče Comandini, nekdanjo železarno, primerno za odrske poskuse. Tu je Castellucci v želji, da bi prevzel gledalčeve čute, razvil edinstven slog uprizoritvene umetnosti v enkratnem spoju vseh oblik gledališkega izraza.

Skupina Societas Raffaello Sanzio združuje različne vrste umetnosti in z uporabo vizualnih in zvočnih možnosti tradicionalnega gledališča in sodobnih tehnologij ustvarja dela, ki nadgrajujejo dramsko besedilo ter s tem rušijo njegovo dominantno vlogo. Castellucci je poskrbel za režijo, kostumografijo in oblikovanje luči v predstavi, izvirno glasbo podpisuje ameriški skladatelj Scott Gibbons, koreografija pa je delo Castelluccija in Cindy Van Acker.

Za Castelluccija je značilno, da se pri vsakem projektu znova loti ustvarjanja posebnega odrskega jezika, katerega resnica se izlušči s sevanjem energije teles, neovrgljivo in konkretno navzočnostjo materialov, giba, telesa, zvoka in vizualnih elementov, so še sporočili iz CD-ja. In kaj o Peklu pravijo poznavalci? "Avtor tako uresniči pretresljivo potovanje v onostranstvo in želi le, da bi zanj našli prostor v našem razumu in duši in tako spodbudili intenzivna čustva, ki segajo globoko," je zapisal italijanski kritik Antonio Audino.

C. R.