Med poezijo, napisano v zaporu, so se našli njegovi notni zapisi in približno štirideset pesmi na točno določene znane skladbe, večinoma iz časa pred drugo svetovno vojno. Zupan je tedanjo glasbo dobro poznal, saj je potoval po deželah od Turčije do Portugalske, govoril tuje jezike, imel temeljno glasbeno izobrazbo in igral kitaro. Izvajalci koncerta so se lotili obsežne raziskave in odkrili skladbe, na katere je Zupan napisal svoja nova besedila, izboru pa dodali nekaj njegovih pesmi, ki jih je uglasbil Jani Kovačič. Foto: Cankarjev dom
Med poezijo, napisano v zaporu, so se našli njegovi notni zapisi in približno štirideset pesmi na točno določene znane skladbe, večinoma iz časa pred drugo svetovno vojno. Zupan je tedanjo glasbo dobro poznal, saj je potoval po deželah od Turčije do Portugalske, govoril tuje jezike, imel temeljno glasbeno izobrazbo in igral kitaro. Izvajalci koncerta so se lotili obsežne raziskave in odkrili skladbe, na katere je Zupan napisal svoja nova besedila, izboru pa dodali nekaj njegovih pesmi, ki jih je uglasbil Jani Kovačič. Foto: Cankarjev dom
"Vita je pristopila k izvedbi teh fosilnih drobcev šansonjersko, kajti popularnost je prekrila patina časa," je prepričan Kovačič. Foto: BoBo

Šansonjerka Vita Mavrič in kantavtor Jani Kovačič sta združila moči pri gledališkem koncertu, na katerem bosta predstavila šlagerje in pesmi iz zapora Vitomila Zupana. Z njim sta želela ujeti duha dobe, ki ji je Zupan pripadal, in njegova občutja. Premiera bo danes ob 20.00 v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, sledila bo ponovitev 22. aprila.

Zupan je v zaporu preživel sedem let. V tem obdobju je napisal 60.000 verzov in jih redno tihotapil na svobodo. Ifigenija Simonović jih je pozneje uredila v 25 pesniških zbirk. Med njegovo zaporniško zapuščino so bili tudi notni zapisi znanih predvojnih šlagerjev, melodije, za katere je zapisal nekaj pesmi.

Po Kovačičevem mnenju je v zaporu "strastno in besno pisal, da ohrani duha in obrne nesrečo sebi v prid, kajti pozneje večkrat toži za temi težkimi časi, ko je telo bilo zaprto, a duh je bil neobremenjen in svoboden".

Kičasta lahkotnost na eni, eksistencialna stiska na drugi strani
Z Mavričevo, ki je po Kavčičevih besedah "motor projekta", sta se odločila predstaviti napetost med šlagerji in pesmimi. Besedila, ki jih je napisal na tedanje popularne pesmi, po njegovih besedah predstavljajo "oni svet onstran rešetk, ki je že prav kičast v svoji neobveznosti do bivanja", druge pa so eksistencialne pesmi o pritiskih na posameznika in ječi ter o tem, kakšno vrednost ima življenje.

Izbrala sta 13 pesmi: šest je Kovačičevih uglasbitev, sedem pa variacij na šlagerje, na katere se je skliceval Zupan. "Vita je pristopila k izvedbi teh fosilnih drobcev šansonjersko, kajti popularnost je prekrila patina časa," je prepričan Kovačič.

Na vprašanje, kaj bo pri koncertu gledališkega, pa Kovačič odgovarja: "Temeljne so pesmi, vse drugo je le nakazano. Še najbolj 'gledališko' deluje potek pesmi, ki poskušajo povezati raznorodne pesmi v zgodbo. Zupan je bil pred svojim časom in zato je to bolj notranja geografija kot refleksija dobe, čeprav se čas jasno kaže: na eni strani sentimentalnost težkih povojnih časov in na drugi olajšanje ob koncu vojne. Zupanov problem je svoboda, in ravno ta je naletela na omejitve in negodovanje tedanje družbe in države."

"Če je Vitomil Zupan v takih razmerah našel smisel, potem so naše težave zlahka rešljive, in kot kaže, iskanje smisla omejuje le naša lenoba," je šegavo sporočilo koncerta, na katerem bodo sodelovali še glasbeniki Jaka Pucihar (klavir), Anže Langus Petrović (kontrabas), Jure Rozman (bobni) in Gašper Konec (harmonika).

Za odrsko zasnovo in luč je poskrbel Andrej Stražišar, za kostume Alan Hranitelj v sodelovanju z modno oblikovalko Urško Drofenik, za gib pa Branko Potočan.