Premiera monodrame Pina in Pierpaolo bo drevi ob 20. uri v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu. Predstava bo opremljena z italijanskimi nadnapisi in bo na sporedu do 8. januarja.

V predstavi nastopa Tina Gunzek, ki je članica umetniškega ansambla tržaškega SSG-ja od sezone 2014/2015. Foto: SSG Trst
V predstavi nastopa Tina Gunzek, ki je članica umetniškega ansambla tržaškega SSG-ja od sezone 2014/2015. Foto: SSG Trst

Umetniško in človeško sozvočje nekega prijateljstva
Predstava govori o umetniškem in človeškem sozvočju Piera Paola Pasolinija (1922–1975) in violinistke Josipine Kalc (1915–2003). Italijan in Slovenka sta v času druge svetovne vojne prijateljevala v Casarsi della Delizia, ki leži približno 80 kilometrov severozahodno od Trsta. Obetavna violinistka se je iz Maribora odpravila k sestrini družini v Furlanijo, študent literature pa je zaradi negotovih časov zapustil Bologno in se je pridružil materi v njeni rojstni furlanski vasi.

Pasolinijeve furlanske korenine so se v določenem trenutku njegovega življenja dotaknile slovenske avtohtone jezikovne in kulturne skupnosti Furlanije - Julijske krajine. Foto: SSG
Pasolinijeve furlanske korenine so se v določenem trenutku njegovega življenja dotaknile slovenske avtohtone jezikovne in kulturne skupnosti Furlanije - Julijske krajine. Foto: SSG

Furlanske korenine velikega umetnika
Sobivanje v razmeroma majhnem naselju je prispevalo k njunemu poznanstvu: ona ga je učila violino, on pa je njej recitiral pesmi in jo navdihoval s svojo razgledanostjo. Primorski Slovenski biografski leksikon navaja, da je imela družina Pinine sestre prijateljske stike s Pasolinijevo družino.

Sedem let starejšo violinistko mu je uspelo pregovoriti, da je zbrala in učila moški zbor, kar je nato opisal v reviji Strolegut pod naslovom Memoria di un spetaculut. Pina je po vojni dobila službo v opernem gledališču na Reki, Pier Paolo pa se je razvil v kontroverznega in prodornega umetnika, ki je zaznamoval italijanska literaturo in film.

Sorodne duše ne potrebujejo veliko, da se prepoznajo in hitijo zbližati poti, ki jih utirajo skozi življenje. Glasbenica in poet v mali furlanski vasi si delita izostreno občutljivost za lepoto, strast do glasbe, navdušenje za literaturo in kulturo.

Dramaturginja Ana Obreza

Štiriročno pisanje izvirne monodrame
Kot so še zapisali v gledališču, pa je iz srečanja dveh umetniških osebnosti in njunega štiriročnega pisanja nastala tudi izvirna monodrama. Za režijo predstave je poskrbel Jaka Andrej Vojevec in Ana Obreza za dramaturgijo, dramatizacije zgodbe sta se lotila na osnovi dokumentacije, ki jo sestavljajo pisma, članki in pripovedi članov Josipinine družine. Uporabila sta seveda tudi Pasolinijev roman Nečistovanja (it. Atti impuri), ki pripoveduje o mladosti v Furlaniji in o odnosu s prijateljico Dino – čeprav je Pina zanikala kakršno koli povezavo z literarnim likom, so zapisali v SSG-ju.

Besedilo predstave je nastalo na osnovi obstoječe dokumentacije, ki jo sestavljajo pisma, članki, pripovedi članov družine Josipine Kalc. Foto: pierpaolopasolini.net
Besedilo predstave je nastalo na osnovi obstoječe dokumentacije, ki jo sestavljajo pisma, članki, pripovedi članov družine Josipine Kalc. Foto: pierpaolopasolini.net

Trije različni pogledi s Pino, Dino in Tino
Preplet dveh pripovedi in dveh pristopov k rekonstrukciji te fragmentarne zgodbe dopolnjujejo citati in sugestije iz Pasolinijevih del, pa tudi intervjujev, prav tako iz besed same Pine o pisatelju in svojem prijatelju.

"Pina, Dina in Tina, vsaka od njih nam lahko ponudi svoj pogled na Pasolinija in tudi na tisti zapleteni čas, ki v mnogo elementih spominja na današnjega, ko se znova obujajo duhovi fašizma, pod vprašaj postavljajo človekove pravice in demokratične vrednote, obujajo stari politični konflikti, Evropa pa se je znova znašla v senci vojne," je povedal režiser predstave o podtekstu in skritih povezavah znotraj besedila in same uprizoritve.

V vlogi Pine in drugih glasov zgodbe nastopa igralka Tina Gunzek. Scenografija in kostumografija sta delo Katarine Zalar. Pri pisanju scenarija je s svojimi osebnimi spomini sodeloval tudi Ivan Hrovatin, sorodnik Pine Kalc.