Tako je naslov predstavi, ki jo bodo danes premierno uprizorili v Lutkovnem gledališču Maribor. Predstava sloni na zgodbi japonskega avtorja Rjunosukeja Akutagave Pajkova nit, vendar uprizoritev močno zaznamujejo občutki ustvarjalcev ob medsebojnem spoznavanju.
Slovenski ustvarjalci predstave Avdicije za življenje so bili aprila v enomesečni rezidenci na Japonskem, kjer se je mednarodna ekipa ustvarjalcev prvič zbrala skorajda v celoti. Njihovo ustvarjanje je že od vsega začetka potekalo s težavami v komunikaciji, ki je, kot je dejal režiser Matjaž Pograjc, potekala v "kung-fu angleščini". Vendar te težave so nazadnje obrnili v svoj prid, zato predstava nastaja kot rezultat tega, v prevodu izgubljenega, sporazumevanja.
V dualizmu pekla in nebes
Pograjc, ki je predstavo režiral z japonskim režiserjem Masahirom Kinošito, je ustreznico japonski zgodbi v slovenskem prostoru našel v Pekarni Mišmaš Svetlane Makarovič. "Gre za moralko, ki s pomočjo nastopajočih prehaja v višjo obliko," meni. Pajkova nit Akutagave pripoveduje o Budi, ki skuša morilca, roparja in požigalca Kandato rešiti iz pekla samo zato, ker je grešnik v življenju naredil eno samcato dobro stvar - prizanesel je drobnemu pajku. Pri postavitvi predstave je ustvarjalce zanimalo, kaj je torej tista stvar, za katero sami zase menimo, da smo vredni obstoja na tem svetu.
Japonskega režiserja Masahira Kinošita je po prihodu v Slovenijo izjemno presunila širina neba. Zdi pa se mu, da tudi sama predstava postaja zelo prostrana in široka. Gre za peto mednarodno koprodukcijo Betontanca, ki pa je po besedah igralke Katarine Stegnar, fizično in psihološko daleč najzahtevnejša. Stegnarjeva je z dualizmom pekla in nebes, ki se pojavlja v predstavi, podala svoja občutja: "Velikokrat sem se počutila v peklu neke diskomunikacije, v peklu popolnoma drugačnih medsebojnih odnosov. Hkrati pa moram reči, da je v nebesih dolgčas, in jaz si zagotovo ne želim tja!"
Japonščina kot melodija
Ob priznavanju težavnosti ustvarjalnega procesa je Juka Hjoudo, članica skupine The Original Tempo, dodala, da v njem zelo uživa. Najpomembnejše se ji zdi, da se ustvarjalci, kljub medsebojnim razlikam, trudijo, da bi na koncu skupaj nekaj ustvarili. Po prihodu v Slovenijo so ji večkrat rekli, da se japonščina sliši kot pesem. Pograjc ji je tako naročil, naj svoje besedilo v japonščini izgovarja počasi in z občutkom, da bi zazvenelo kot melodija.
Še enkrat se je pokazalo, da je gledališče univerzalen prostor, v katerem se da zmeniti brez besed, kar se ob razlikah med Vzhodom in Zahodom še toliko jasneje izriše. Glavna odgovorna za glasbo sta člana dua Silence, z njima pa sodelujeta še harmonikar Marko Brdnik in kitarist Katsunori Takajama. Po premieri in ponovitvi v Mariboru bodo predstavo, ki je nastala pod okriljem EPK-ja, uprizorili še v Stari elektrarni - Elektro Ljubljana, kjer bo na sporedu od 11. do 15. junija.