Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor je uprizorila tretjo premiero v aktualni sezoni. Tokrat je luč sveta ugledala socialna ljubezenska komedija enega najizvirnejših ustvarjalcev svetovnega gledališča Bertolta Brechta, Malomeščanska svatba, ki jo je režirala Mateja Koležnik. Devet svatov upodabljajo; Nejc Ropret in Mateja Pucko kot ženin in nevesta, nevestin oče je Peter Boštjančič, njegova žena Ksenija Mišič, ženinova mati Irena Varga, njen mož Davor Hrga, ob njih pa še Maša Židanik, Vladimir Vlaškalič in Matija Stipanič.

Brecht velja za enega izmed najizvirnejših ustvarjalcev svetovnega gledališča, njegova literarna zapuščina pa zajema skorajda nepregledno množico pesmi, dram, esejev, polemičnih spisov, študij gledališke teorije in prakse, zapiskov o gledališču, liriki, epiki, filmu, fašizmu, kritiki, realizmu in formalizmu, diktaturi in miru do snovanja epskega gledališča, ki se odmika iluzionistični prevari malomeščanskega vzgojnega gledališča.

Praznina običajnega človeka
V Malomeščanski svatbi se je mladi Brecht lotil malomeščanstva in razkril njegovo lažno moralo, sprenevedanje, hinavščino, lažno iskrenost, prešuštvovanje, ljubosumje, sovraštvo in podobne negativne pojave. V enodejanki je vse to prikazano prek absurdnih situacij, z duhovitimi, s cinizmom in ironijo nabitimi dialogi med svati ter s pohištvom, ki se seseda dobesedno pod njihovimi zadnjicami. Sama družba je zaobjeta v devetih osebah, ki pokrivajo tako različne generacijske plasti kot tudi razpon na družbeni lestvici. Nastopajoče osebe navede po funkcijah, ki jih nosijo znotraj besedila oziroma znotraj družinsko-družbene pripadnosti.

Kot je povedala režiserka Mateja Koležnik, je "bistveni problem udeležencev svatbe, da gledajo predvsem na to, kaj se spodobi, ne pa, kaj čutijo in kaj je prav". "To je tip ljudi, ki se nikoli ne počutijo dovolj varne in gotove, ker za kaj takega očitno nimajo zadosti denarja in drugega bogastva."

Drugi sodelavci
Malomeščansko svatbo sta prevedla Eduard Miler in Irena Novak Popov, prevajalec Balade o deviškosti je Andrej Rozman - Roza, dramaturginja Tanja Lužar, scenograf Henrik Arh, kostumograf Alan Hranitelj, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, koreografinja Magdalena Reiter, oblikovalec svetlobe Franci Rampre, lektorica Metka Damjan, korepetitorka Zvezdana Novaković, oblikovalka maske Mirjana Djordjević in asistent režije Uroš Nikolić.