Rusalke so nemirne duše žensk, ki so umrle v nesreči ali v nameri: neveste na večer svoje poroke, mlade matere ob porodu otroka, novorojenke, dekleta, ki so si iz razočaranja v ljubezni vzela življenje. Foto: Dejan Bulut
Rusalke so nemirne duše žensk, ki so umrle v nesreči ali v nameri: neveste na večer svoje poroke, mlade matere ob porodu otroka, novorojenke, dekleta, ki so si iz razočaranja v ljubezni vzela življenje. Foto: Dejan Bulut

Pojavne oblike petja so tesno povezane z vplivom sveta bogov, zgledujejo in plemenitijo se z miti; glasba je edina umetnost, ki je dobila ime po božanstvu, po 'muzah, nimfah' in naravnim bitjem sorodnih božanskih pevkah in plesalkah. V glasbenem vidiku predstave iščemo (z)možnosti človeških ust, ne le glasu. Raziskujemo glas kot instrument in uporabljamo razširjeno vokalizacijo, ki vključuje ne le petje v različnih vokalnih tehnikah, temveč tudi druge slišne učinke: dihanje, srkanje, cmokanje, smeh, pa vse do hropenja in žvižganja.

Karmina Šilec
Carmina Slovenica
Pesmi rusalk so pela pretežno dekleta, obredja rusalk pa so peli in plesali predvsem mladi in neporočeni v gozdovih in ob rekah. V rokopisih iz 11. in 12. stoletja te obrede opisujejo kot pesmi demonov, kljub cerkevnim preganjanjem pa so se igre rusalk ohranile do danes. Foto: Žiga Koritnik/Carmina Slovenica

Večer je zaznamovala premiera novega glasbeno-scenskega projekta Rusalke v Centru kulture Španski borci v Ljubljani, 20. aprila pa bo predstava gostovala še v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Bogata arhetipska tradicija, ki spremlja lik rusalk - nemirnih duš žensk, ki so umrle v nesreči ali so bile ubite -, je avtorico projekta Karmino Šilec navdihnila, da iz starodavne tradicije ustvari nenarativno predstavo, ki bo ujela duha teh čudežnih bitij. Pri tem se je oprla še na starogrško umetnost, v kateri je zbor vedno igral pomembno vlogo. "Tudi tukaj veliko razmišljamo o zboru kot osebku," je o predstavi, ki vključuje zvok, besedo, gibanje in kostume, razložila Šilčeva. "Tako kot je svet rusalk mitološki, nikogaršnji svet, je tudi ideja predstave takšna, da je nekako v nikogaršnjem svetu."

Ko glasba sreča poezijo
V projekt Rusalke, o katerem so v Carmini Slovenici začeli razmišljati že pred tremi leti, so med tradicionalne napeve, rituale in legende vtkana sodobna glasbena dela. V predstavi bodo tako predstavljene novosti slovenskih avtorjev (Urške Pompe, Slavka L. Šuklarja, Vaska Atanasovskega in Izidorja Leitingerja), ki so nastale po naročilu, prvič pa so vanjo vključili tudi poezijo sodobnih slovenskih pesnic - Svetlane Makarovič, Erike Vouk in Ifigenije Zagoričnik Simonović.

V pripravi predstave so sodelovali še Belinda Radulovič, ki je poskrbela za kostumografijo in vizualno podobo izvajalcev, Tina Valentan, ki je oblikovala gibalni material, lektorica Metka Damjan, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak in oblikovalec zvoka Danilo Ženko. Odrska postavitev in vizualna podoba predstave je delo Karmine Šilec, ki tudi dirigira zboru, za glasbo pa bodo poleg zbora skrbeli še Vasko Atanasovski na pihalih, tolkalist Nino Mureškič in pevka Zvezdana Novaković.

Miniturneja in načrti za EPK
Sredi maja se projekt odpravlja na evropski festival zborovske glasbe v švicarski Basel, kjer bo Carmina Slovenica nastopila še z drugimi koncertnimi programi. Avgusta bo zbor, ki ima za seboj že dolgo vrsto mednarodnih gostovanj, nastopil še na enem izmed najimenitnejših festivalov vokalne glasbe Noč zborov v Belgiji, za junij pa v Mariboru napoveduje sklepni koncert mednarodnega festivala Attacca s sodelovanjem zborov iz Avstralije in Malezije.

Dogovarjajo se tudi za še nekatere druge mednarodne projekte, ki bodo zaživeli predvidoma leta 2012, ko bo Maribor Evropska prestolnica kulture.

Pojavne oblike petja so tesno povezane z vplivom sveta bogov, zgledujejo in plemenitijo se z miti; glasba je edina umetnost, ki je dobila ime po božanstvu, po 'muzah, nimfah' in naravnim bitjem sorodnih božanskih pevkah in plesalkah. V glasbenem vidiku predstave iščemo (z)možnosti človeških ust, ne le glasu. Raziskujemo glas kot instrument in uporabljamo razširjeno vokalizacijo, ki vključuje ne le petje v različnih vokalnih tehnikah, temveč tudi druge slišne učinke: dihanje, srkanje, cmokanje, smeh, pa vse do hropenja in žvižganja.

Karmina Šilec