Jubilejna 10. Gibanica je izjemen festivalski plesni dogodek, ne le zaradi izrednih razmer, ki jo bodo letos nedvomno zaznamovale, temveč tudi zaradi dvajsetletnih vztrajnih naporov sodobno plesne skupnosti, ki jo vsa ta leta držijo pokonci, pravijo organizatorji.Foto: Gibanica
Jubilejna 10. Gibanica je izjemen festivalski plesni dogodek, ne le zaradi izrednih razmer, ki jo bodo letos nedvomno zaznamovale, temveč tudi zaradi dvajsetletnih vztrajnih naporov sodobno plesne skupnosti, ki jo vsa ta leta držijo pokonci, pravijo organizatorji.Foto: Gibanica
Marko Mlačnik je letos prejel tudi nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) za življenjsko delo. Foto: ZDUS/Luka Kaše
Marko Mlačnik je letos prejel tudi nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) za življenjsko delo. Foto: ZDUS/Luka Kaše

Poleg nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo Marku Mlačniku so na otvoritveni večer podelili še druge nagrade za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa. Med drugimi je bila za avtorski in koreografski opus nagrajena Andreja Rauch Podrzavnik, kot perspektivna koreografinja pa Anja Bornšek.

Marko Mlačnik, "avtor v senci"
Že pred letošnjo Gibanico je bilo znano, da nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo prejme Marko Mlačnik. Kot piše v utemeljitvi, je Mlačnik kot avtor podpisan zgolj pod peščico koreografskih in plesno-gledaliških projektov, vendar je v novejši zgodovini sodobnih scenskih umetnosti na Slovenskem s svojim koreografskim in plesnim umetniškim delom verjetno najznamenitejši avtor v senci.

Andreja Rauch Podrzavnik je prejela nagrado Ksenije Hribar za avtorski in koreografski opus. V utemeljitvi piše, da je nagrajenka v minulih dveh letih svoja plesna in plesno-kompozicijska znanja, ki so se leta akumulirala, skupaj s svojimi sodelavci pretvorila v vrsto vrhunskih odprtih plesnih del. "Njeno umetniško delo je za domačo sodobnoplesno skupnost zgled in zaveza," je poudarjeno.

Igralec, plesalec in koreograf Marko Mlačnik

Nagrado za perspektivno koreografinjo so namenili Anji Bornšek. "Njeno umetniško telo je s poznavanjem sistemov fundamentalne kinetike, t. i. somatskih praks, vselej poslušalec in izvajalec hkrati, izkušnja ter njena zaznava in misel. Prav s temi znanji in perspektivami lahko vstopa v različne situacije s svojo specifično plesno čuječnostjo," med drugim piše v obrazložitvi.

Nagrajen je bil tudi plesalec Boštjan Antončič, že od leta 2005 stalni sodelavec Anne Therese de Keersmaeker in kolektiva Rosas: "Plesnemu delu Antončiča želimo s to nagrado izkazati priznanje za vrhunske umetniške dosežke, ki navdajajo s ponosom in v domači plesni prostor prinašajo zgled, ki ga ni mogoče spregledati." Nagrado za perspektivno plesalko so dodelili Anamariji Klajnšček, "ki je svoj plesno-kinetični instrumentarij tehnično izpopolnila do stopnje, da je kos izjemno širokemu spektru koreografskih in gibalnih izzivov".

Premiera plesne uprizoritve Kar nosim s sabo po konceptu in v koreografiji Andreje Rauch Podrzavnik je pred dnevi zaživela  v kinošiškovski dvorani Katedrala. Foto: Kino Šiška
Premiera plesne uprizoritve Kar nosim s sabo po konceptu in v koreografiji Andreje Rauch Podrzavnik je pred dnevi zaživela v kinošiškovski dvorani Katedrala. Foto: Kino Šiška

Nagrado Ksenije Hribar je prejela tudi teoretičarka Mala Kline. "Dejstvo, da je umetniški opus Male Kline nerazumno obsežen in kvalitativno eden najbogatejših med umetnicami in umetniki njene generacije, filozofinji z izjemnim konceptualnim aparatom zagotavlja izkušnjo in analitični uvid presežne stopnje in nenazadnje kompleksno miselno jasnost," piše v utemeljitvi.

Teja Reba je Mesto žensk programsko vodila šest let, letos jo je nasledila Iva Kovač. Foto: Nada Žgank / Mesto žensk
Teja Reba je Mesto žensk programsko vodila šest let, letos jo je nasledila Iva Kovač. Foto: Nada Žgank / Mesto žensk

Prav tako je bila nagrajena plesalka, performerka, koreografinja, producentka in kuratorka Teja Reba, ki je bila "v zadnjem obdobju odločilna in vplivna snovalka produkcijskega sistema in kuratorskih vsebin festivala Mesto žensk ter aktivna zagovornica vključevalnih programskih in kulturnih politik, ki zagotavljajo zasluženo vidnost umetnicam, kulturnih delavkam in ustvarjalkam, z njimi pa posredno vsem nevidnim in izključenim družbenim skupinam".

Plesne nagrade, a ne samo za plesalce
Nagrado Ksenije Hribar so podelili še skladatelju Milku Lazarju, ki "že vrsto let sodeluje z domačimi sodobnoplesnimi in baletnimi umetnicami in umetniki", maskerki Tinki Prpar, "ki se umetnosti maske loteva raziskovalno, študijsko, z nenasitno potrebo po širjenju tehničnih znanj", ter oblikovalcu svetlobe Janku Ovnu, katerega oblikovalski spekter "zajema vse od svetlobnih kompozicij in konstrukcij do odprtih del, v katerih svetloba postane telo". Članici in član komisije za nagrade Ksenije Hribar 2021 so bili Maja Delak, Tina Valentan in Rok Vevar.

Izumitelj na zemlji je naslov pesmi avantgardističnega pesnika Antona Podbevška, ki je bil v Sloveniji prvi, ki je s svojo poezijo napolnil gledališko dvorano. Istoimenska predstava Bare Kolenc, ki je del tekmovalnega programa,
Izumitelj na zemlji je naslov pesmi avantgardističnega pesnika Antona Podbevška, ki je bil v Sloveniji prvi, ki je s svojo poezijo napolnil gledališko dvorano. Istoimenska predstava Bare Kolenc, ki je del tekmovalnega programa, "vrača to poezijo na oder". Foto: Gibanica
Sorodna novica Mala Kline: Umetniške strategije so lahko tudi počasnost, trajanje, spanje, sanjanje

Okroglo desetletje
Jubilejna 10. Gibanica je izjemen festivalski plesni dogodek, ne le zaradi izrednih razmer, ki jo bodo letos nedvomno zaznamovale, temveč tudi zaradi dvajsetletnih vztrajnih naporov sodobno plesne skupnosti, ki jo vsa ta leta držijo pokonci, pravijo organizatorji.

Na Gibanici se bodo poleg devetih sodobnoplesnih predstav, ki se bodo potegovale za nagrado občinstva ter nagrado strokovne žirije, zvrstile še tri okrogle mize. Na njih bodo osvetljevali problematiko sodobnega plesa v Sloveniji in v mednarodnem prostoru.

Selektorji Zala Dobovšek, Bettina Masuch in Benjamin Perchet so v tekmovalni program letošnje Gibanice izbrali osem predstav: Fent Cua/Medtem ko smo čakali (avtorstvo in koreografija Joana Serra Foraste, Urša Sekirnik, Carlota Grau Bages), Sine (Nataša Živković), Predmetenje (Jan Rozman), Song (Mala Kline), Odvečni (EN-KNAP Group), "Neodpovedan" let (Alien Express - Žigan Kranjčan, Gašper Kunšek), Jata izkušenih ptic (Ajda Tomazin) in Izumitelj na zemlji (Bara Kolenc).

Lokacij letošnje Gibanice je več: poleg Cankarjevega doma v Center kulture Španski borci, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana in Novi trg.

Dosežki sodobnega plesa na nacionalni ravni
Okrogla miza Nacionalne plesne platforme - supermarketi ali stičišča? bo potekala 16. decembra ob 10.30 v Cankarjevem domu, na njej pa se bodo zvrstili sogovorniki iz nacionalnih plesnih platform iz Švice, Češke Nemčije, Bolgarije in Finske.

Od konca 90‑ih let so v Evropi nastale številne nacionalne platforme sodobnega plesa. Te predstavljajo stičišča ustvarjalcev, programerjev in kuratorjev z vsega sveta in dosežke sodobnega plesa na nacionalnih ravneh ter naslavljajo določena aktualna pereča vprašanja.

Aktualna vprašanja, ki se zastavljajo, so: kako so platforme kurirane, kdo podeljuje mandat kuratorjem? Kaj vse lahko v letu 2021 predstavljajo nacionalne platforme onkraj supermarketa, kjer mednarodni programerji postanejo potencialni kupci? Kako je mogoče na platformi predstaviti celoten spekter plesnih del in s tem dejansko naravo plesnega ustvarjanja?

Predstava Ni mogoče čakati zaman Leje Jurišić in Miklavža Komelja se je uvrstila neposredno v tekmovalni program zaradi lovorike, ki jo je Leja Jurišić prejela na minuli Gibanici za predstavo Skupaj, ki je nastala v soavtorstvu z Markom Mandićem v produkciji društva Pekinpah. Foto: Gibanica
Predstava Ni mogoče čakati zaman Leje Jurišić in Miklavža Komelja se je uvrstila neposredno v tekmovalni program zaradi lovorike, ki jo je Leja Jurišić prejela na minuli Gibanici za predstavo Skupaj, ki je nastala v soavtorstvu z Markom Mandićem v produkciji društva Pekinpah. Foto: Gibanica

Že dan kasneje, 17. septembra, se bodo organizatorji bienala na okrogli mizi Gibanica, pogled v prihodnost spraševali o samem pomenu nacionalne plesne platforme, kako bi se dalo predstave izboljšati, kako naj se festival razvija v skladu s potrebami sodobnoplesnih ustvarjalcev in novimi formati plesnih del? Na okrogli mizi bodo različni akterji sodobnoplesne scene v Sloveniji (Goran Bogdanovski, Mateja Bučar, Maja Delak, Žiga Predan, Rok Vevar, Mojca Zupanič ).

Kakšna bo prihodnost plesa?
V soboto, 18. septembra, pa se bo odvila okrogla miza Slovenski sodobni ples včeraj, danes, jutri, ki bo razdeljen na dva dela, razdeljena po generacijskem ključu. Kt so pojasnili organizatorji, so se tako odločili, "da bodo v pogovoru poleg konceptualnih in koreografskih predstavitev njihovih umetniških izhodišč prišle do izraza tudi njihove specifične produkcijske okoliščine in pozicioniranosti. Preko njihovih stališč bomo lahko med že deseto izvedbo nacionalnega bienala nemara vsi bolje reflektirali, kako vitalen je slovenski sodobni ples, tako produkcijsko kot tudi vsebinsko."

V prvem slopu bodo sodelovali: Jan Rozman, Žigan Krajnčan, Ajda Tomazin, Joana Serra Forasté, Urša Sekirnik, v drugem pa: Nataša Živković, En-Knap Group, Bara Kolenc, Leja Jurišić.

Začetek plesnega festivala Gibanica