Predstava je nastala v koprodukciji z Opero iz Hongkonga. Foto: Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu
Predstava je nastala v koprodukciji z Opero iz Hongkonga. Foto: Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu
Omeniti velja, da je le dve leti pred premiero Salome Strauss kot dirigent gostoval v Ljubljani. Foto: Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu
Osnova glasbene drame je biblijska zgodba o Janezu Krstniku, skozi optiko drznega fin de siecla pa smo priča utripu trenutka usodnega srečanja med ljubeznijo, poželenjem in smrtjo. Foto: Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu

V SNG Opera in balet Ljubljana bo nocoj premierno zaživela enodejanka Saloma Richarda Straussa. Latvijski režiser Andrejs Žagars je sledil konceptu svoje lanske postavitve v Operi v Hongkongu, v koprodukciji katere je nastala, a z drugačno zasedbo. Naslovno vlogo bo kot gostja pela rusko-avstrijska sopranistka Natalia Ushakova.

Straussova drama, nastala po dramski predlogi Oscarja Wilda, bo druga operna premiera tekoče sezone. V Ljubljani je bila doslej uprizorjena trikrat, tokratna uprizoritev pa bo posvečena lanski 150-letnici skladateljevega rojstva.

Večni temi maščevanja in samomora
Žagars, ki je iz Hongkonga prenesel identično režijsko postavitev, je v zgodbi, ki tematizira nekatere izrazito mejne teme, kot so maščevanje, incest in samomor, iskal povezave z Bližnjim vzhodom, ki ga pretresajo številni konflikti (dogajanje svetopisemske Salome je namreč postavljeno v Judejo). V nedoločeno državo tega območja jo je tudi umestil: gre za vojaško diktaturo in prikazuje življenje nenavadne družine v neki hladni trdnjavi, ki jih varuje pred zunanjim svetom in obenem pred Salominim pobegom.

Pozabite na palače in princeskaste oprave
Kot je poudaril, s svojimi režijami ne želi predstavljati svojih pogledov na neko operno delo, temveč pripovedovati zgodbo na način, da bo komunicirala s sodobnim gledalcem in poslušalcem. Salomo je podkrepil z vizualnimi podobami. Trudil se je, da postavitev ne bi bila pravljična, ampak čim bolj realističen prikaz na odru. Z ekipo je, kot je podrobneje razkril v opernem listu, zasnoval tako imenovano "pametno hišo", veliko je na primer elektronike.

Ushakova je z ljubljanskim opernim ansamblom že sodelovala v Verdijevih operah Traviata in Ples v maskah. V njem vidi veliko potenciala, čeprav so se s Salomo srečali prvič - v Ljubljani je bila nazadnje uprizorjena leta 1964. Sama je s to vlogo debitirala v Tokiu, pozneje jo je pela tudi v Pekingu, Budimpešti in na Dunaju.

Latvijska scenografija in kostumografija
V drugih vlogah bodo med drugim nastopili Branko Robinšak, Vlatka Oršanič v alternaciji z Mirjam Kalin, Robert Vrčon, Aljaž Farasin v alternaciji z Dejanom Maksimilijanom Vrbančičem in gostujoča pevka Barbara Sorč. Predstavo so oblikovali latvijski umetniki: scenograf Reinis Suhanovs, kostumografka Kristine Pasternaka, koreograf Kiril Burlov, za video je poskrbela Ineta Sipunova.

Posebnost Salome bo okrepljeno število orkestrskih glasbenikov, kakor terja partitura. Sodelovalo bo kar 73 instrumentalistov, kar je po Roccovih besedah ena največjih orkestralnih postavitev v ljubljanski Operi nasploh. Njihov glasbeni vodja in dirigent je hišni maestro Loris Voltolini, kot njegova asistentka je sodelovala Živa Ploj Peršuh, ki bo na reprizah tudi dirigirala.