Po besedah režiserja Jake Andreja Vojevca govori Smoletova Antigona o spopadu dveh svetov - tukajšnjem, materialnem, ki ga pooseblja Teiresias, ter neznanem, drugačnem, ki ga predstavlja Antigona. Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor
Po besedah režiserja Jake Andreja Vojevca govori Smoletova Antigona o spopadu dveh svetov - tukajšnjem, materialnem, ki ga pooseblja Teiresias, ter neznanem, drugačnem, ki ga predstavlja Antigona. Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor
Damjan Švarc/SNG Maribor
Z uprizoritvijo Antigone Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor zaznamuje med drugim petdeset let od kultne krstne uprizoritve 8. aprila 1960 v režiji Francija Križaja na Odru 57. Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor

Ta drugi svet, ki ga Smole predstavlja kot alternativo, izhod iz vsakdana, se je danes razblinil, ni nekaj lepega, ni nekaj, kar bi prinašalo odrešitev ... Živimo v svetu, iz katerega ne vidimo več izhoda.

Jaka Andrej Vojevec, režiser
Damjan Švarc/SNG Maribor
Upor glavne junakinje ni več naperjen proti despotu, njena aktivnost predstavlja uresničenje vesti in duhovnih vrednot. Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor

S prvo predstavo v novi sezoni – režiral jo je Jaka Andrej Vojevec – želijo zaznamovati obletnico krstne uprizoritve kultnega besedila in ga umestiti v današnji čas. Prav s filozofsko-poetično dramsko pesnitvijo Antigona je Dominik Smole dosegel vrhunec svojega umetniškega ustvarjanja. Dramatik je Sofoklejevo mitološko zgodbo o Antigoni, ki kljub kraljevi prepovedi pokoplje brata, je z izrednim pesniškim jezikom in slogovno bravuroznostjo preoblikoval v sodobno tragedijo.
Dramske osebe postanejo nosilci sodobne filozofske misli in človeških vrednot, medtem ko je naslovna junakinja fizično odsotna. Iskanje brata Polineika pri Smoletu odseva iskanje same sebe, s pokopom brata pa se Antigona uresniči kot človek. Antigona je "kulten tekst, izzivalen tudi danes", pravi o drami vodja mariborske Drame Vili Ravnjak. "Uprizoritev, ki je pred nami, bo zagotovo naletela na različne odzive, tako kot vsaka Antigonina uprizoritev doslej," pravi.
Spopad dveh svetov – tukajšnjega in neznanega
"Ob natančnejšem prebiranju me je presenetila aktualnost Smoletovega besedila tudi petdeset let po nastanku. Kako se dileme in vprašanja, ki jih razpira, prilegajo današnjemu trenutku in položaju. In bolj ko sem tuhtal in tehtal, bolj pereče se mi je zdelo vprašanje Antigonine odsotnosti. Ali v današnjem svetu sploh še lahko obstaja čista in neomadeževana misel?" pa ob delu razmišlja perspektiven režiser mlajše generacije Jaka Andrej Vojevec. Režiser pravi, da je drama še danes zelo aktualna, a hkrati težko besedilo. "Govori o spopadu dveh svetov; tukajšnjem, materialnem, ki ga pooseblja Teiresias, ter neznanem, drugačnem, ki ga predstavlja Antigona."
"Ta drugi svet, ki ga Smole predstavlja kot alternativo, izhod iz vsakdana, se je danes razblinil, ni nekaj lepega, ni nekaj, kar bi prinašalo odrešitev,"
še razmišlja režiser, ki v tem vidi tudi glavno sporočilo predstave. "Živimo v svetu, iz katerega ne vidimo več izhoda."
Predstava, okleščena vsakršnega sočutja
"Mislim, da nam je uspelo narediti res grdo predstavo; predstavo, ki je zavestno okleščena vsakršnega sočutja, ljubezni," pa je vzdušje uprizoritve poskušala opisati glavna igralka Nataša Matjašec Rošker, ki bo upodobila Ismeno. V vlogi Kreona bo Vladimir Vlaškalić, Teiresias bo Peter Boštjančič, Haimon Matevž Biber, paž Matija Stipanič, stražnik pa Miloš Battelino.
Dramaturginja je Maja Borin, scenografka in oblikovalka videa Vesna Blagotinšek, kostumografinja Tina Kolenik, skladateljica Nataša Vester Trseglav, oblikovalec svetlobe Tomaž Bezjak, lektorica Metka Damjan, oblikovalka maske Mirjana Djordjević, korepetitorka Zvezdana Novaković in asistent dramaturginje Rok Andres.
Ob petdesetletnici krstne uprizoritve
Letos mineva petdeset let od krstne uprizoritve Antigone 8. aprila 1960 v režiji Francija Križaja na Odru 57, Drama SNG Maribor pa se z uprizoritvijo spominja tudi prvih uprizoritev pod okriljem slovenskega poklicnega gledališča 5. novembra 1960 v Drami SNG Maribor v režiji Mirana Hercoga ter 25. decembra 1960 v ljubljanski Drami v režiji Slavka Jana.
Dramaturginja Maja Borin je pred premiero opozorila, da je to prva uprizoritev Smoletovega besedila v poosamosvojitveni Sloveniji. "Na nek način bo določala naše videnje in sodoben pogled na to, kar se je zgodilo v zadnjega pol stoletja, koliko so stvari zaostrene in sodobne."

Ta drugi svet, ki ga Smole predstavlja kot alternativo, izhod iz vsakdana, se je danes razblinil, ni nekaj lepega, ni nekaj, kar bi prinašalo odrešitev ... Živimo v svetu, iz katerega ne vidimo več izhoda.

Jaka Andrej Vojevec, režiser