Martin Vrtačnik je koreografiral otroško zabavo, Gašper Tič pa je pomagal pri izboru iluzionističnih trikov. V uprizoritvi sta uporabljena tudi odlomka iz pesmi Brez ljubezni mi živeti ni Moni Kovačič in Hallelujah Leonarda Cohena. Foto: MGL/Peter Giodani
Martin Vrtačnik je koreografiral otroško zabavo, Gašper Tič pa je pomagal pri izboru iluzionističnih trikov. V uprizoritvi sta uporabljena tudi odlomka iz pesmi Brez ljubezni mi živeti ni Moni Kovačič in Hallelujah Leonarda Cohena. Foto: MGL/Peter Giodani
Viripajev se je leta 1974 v sibirskem mestu Irkutsk, kjer je leta 1995 diplomiral iz igre. Tri leta je deloval predvsem kot igralec, nato pa leta 1998 vpisal študij režije na moskovskem Gledališkem inštitutu Borisa Ščukina. Leta 2005 je ustanovil agencijo za umetniške projekte Kisik, leta 2006 pa postal umetniški direktor novonastalega gledališča Praktika. Režiral je več filmov (Evforija, Kisik,Ples Delhi) in napisal več filmskih scenarijev. Foto: MGL/Peter Giodani

luzije so nadvse širok pojem, ki pa ima v gledališču kar precej natančno določen pomen; ruski dramatik Ivan Viripajev v svojem besedilu ne govori le o odrski iluziji, temveč predvsem o iluziji ljubezni.

Ivan Viripajev je najvidnejši predstavnik mlade, doma in na tujem uveljavljene generacije ruskih gledaliških ustvarjalcev, v MGL -ju so pred nekaj leti uprizorili njegovo dramo Kisik, tokrat pa v režiji beograjske režiserke Anje Suše na oder Male scene prihaja njegovo predzanje besedilo Iluzije. Premierno bo uprizorjeno nocoj ob 20.00.

Vsak ima svojo predstavo o ljubezni
Viripajeva besedila se pogosto gibljejo med poezijo in dramsko obliko, tematsko pa se dotikajo vprašanj o človekovem smislu oziroma nesmislu. Tokrat gre za zgodbe dveh zakonskih parov, štirih oseb; Dannyja in Sandre ter Alberta in Margarete. Gre za njihova običajna življenja, pravzaprav za pogovore o ljubezni oziroma natančneje za pogovore o ljubezni, kot si jo oni predstavljajo, pri tem pa se - ker smo v gledališču - ni mogoče izogniti gledališki iluziji.

Martin Vrtačnik je koreografiral otroško zabavo, Gašper Tič pa je pomagal pri izboru iluzionističnih trikov. V uprizoritvi sta uporabljena tudi odlomka iz pesmi Brez ljubezni mi živeti ni Moni Kovačič in Hallelujah Leonarda Cohena.

Čeprav je avtor besedilo opredelil kot komedijo, ga je režiserka brala kot komedijo na način Čehova, kot komedijo ljudske eksistence. Igra se nanaša na življenjske zgodbe omenjenih štirih oseb oziroma dveh parov, ki se poznata že vse življenje. Štirje liki pripovedujejo o štirih drugih likih z lastnimi imeni: pogovarjajo se o ljubezni, rezultat pa je osupljiv in kljub humorju v precejšnji meri tragičen.

Uprizoritev polna asociacij
Igralsko so se v besedilo, ki je po oceni prevajalke Tatjane Stanič zahtevno predvsem zaradi ritmizirane oblike, poglobili Jožica Avbelj, Mirjam Korbar Žlajpah, Milan Štefe in Janez Starina. Kot je ocenila režiserka, je vsem štirim v kratkem času uspelo najti subtilne registre v medsebojni komunikaciji. Igralci pa so si enotni, da Iluzije odpirajo mnogo asociacij, za katere upajo, da jih bodo zaznali tudi gledalci.

Dramaturginji uprizoritve sta bili Petra Pogorevc in njena asistentka Anja Krušnik Cirnski.Za likovno podobo so poskrbeli: scenograf Igor Vasiljev, kostumografka Barbara Stupica in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos. Avtor glasbe je Drago Ivanuša, za govorni del pa je skrbel lektor Martin Vrtačnik.