Radijsko igro je gledališka zasedba predstave februarja letos posnela v studiih Radia Slovenija. Foto: Radio Slovenija
Radijsko igro je gledališka zasedba predstave februarja letos posnela v studiih Radia Slovenija. Foto: Radio Slovenija
Sorodna novica Tih vdih: Tenkočuten uvid Nejca Gazvode v družino, v kateri lahko vsak prepozna tudi svojo

Igro na Arsu uvrščajo v ciklus radijskih iger, posnetih po besedilih, nagrajenih z Grumovo nagrado; prejšnji teden je bila tako na sporedu drama Kalevala Daneta Zajca. Ponovitev Tihega vdiha lahko jutri ob 21.05 ujamete na prvem programu Radia Slovenija.

Igra Tih vdih je bila torej posneta po dramskem besedilu, prvotno napisanem za gledališče; kot dramaturginja je sodelovala Vilma Štritof, režiser pa je bil Alen Jelen. Skozi Gazvodovo tankočutno dramo o sodobnih družinskih odnosih boste lahko zaznali sliko sodobne družbe z zoženo življenjsko perspektivo; dramatik s skrajno senzibiliteto zaznava tudi nevralgične točke med posameznimi družinskimi člani.

Počasno dogajanje se odvije v enem dejanju, v katerem se združita enotnost časa, ki je sedanjost, in prostora, ki je dnevna soba družinske hiše na podeželju. Otroci so že odrasli, pravkar ovdovela mati Katarina (Mirjam Korbar) skuša z vsemi sredstvi urediti in polikati razpoke razpadajoče skupnosti.

Njena hčerka Petra (Ajda Smrekar) s partnerjem (Matej Puc) živi v Ljubljani, 34-letni sin Marjan (Jure Henigman) pa je še vedno doma, le še senca svoje nekdanje živahnejše osebnosti. Prav na dan, ki ga spremljamo, na obisk prihaja Marjanova nekdanja žena (Vesna Pernarčič), mama njunega otroka: situacija je napeta.

"Problem vseh družin je komunikacija, dobra komunikacija. Tega se nikjer ne naučimo," je predlani pred premiero odrske postavitve razmišljala Mirjam Korbar. "Starši nimamo orodij, o tem se ne učimo, kot se recimo fiziko, matematiko, zgodovino, takih osnovnih komunikacijskih veščin pa ne znamo. Tu smo zelo ranljivi in s tem pride do ogromno konfliktov."

Foto: Radio Slovenija
Foto: Radio Slovenija

Mladi avtor dramo konča z upajočim tonom, ki izvira iz ugotovitve, da smo vendarle povezani, dokler imamo drug drugega, pa čeprav se v marsičem ne strinjamo in čeprav smo različni in nesrečni v družini na tolstojevski način. “Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje,” je Tolstoj napisal na sam začetek Ane Karenine.

Kot svetovalka za jezik in lektorica je pri igri sodelovala Maja Cerar, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Darja Hlavka Godina.