Tako so igralca, ki se ga starejši ljubitelji gledališča spominjajo po njegovih monodramskih in pantomimskih nastopih, likih iz sodobne dramatike ter karakternih vlogah iz železnega repertoarja ljubljanske Drame, opisali v Združenju dramskih umetnikov Slovenije.

Gledališče je Miklavca pritegnilo, ko je v vlogi Rodstandovega Cyranoja videl nastopiti Ivana Levarja, s katerim se je srečeval tudi pozneje. Leta 1977 je v nastopu Ura pri Ivanu Levarju razkril dileme igralskega ustvarjanja in s svojo tragikomičnostjo izpovedal Leverajeve anekdotične dogodivščine iz časov, ko je še nastopal kot operni pevec.
Znan je bil tudi po monodramah, ki so bile prežete z njegovo igralsko podobo. Za Moj premalo slavni stric je prejel Župančičevo in Badjurovo nagrado, v vlogi pa na iskriv način prikazal življenje svojega strica, znanega Ljubljančana Staneta Derganca-Verigarja, ki se je med drugim kot telovadec udeležil olimpijskih iger.
Tragikomični Borivoj Pomarančnik
Sam je ustvaril lik Borivoja Pomarančnika, s katerim se je boril proti kruti gledališki usodi in igralski zagrenjenosti. Velikokrat je bil namreč prezrt in odrinjen in tudi sam večkrat poudaril, da ni bil nikoli med izbranci ter nikoli ni sodil mednje. Pomarančnik je bil pozneje izhodišče za več izpeljank, med njimi vojaka, gangsterja, športnika, filozofa, kapitalista, norčka in zvezdnika, v osnovi pa je šlo za lik tragikomične podobe igralca, antijunaka, v katerem se samoironija prepleta s človeškimi slabostmi ter stranpotmi, zablodami in sanjami.