Opera in balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bosta danes krstno izvedla novo slovensko opero Marpurgi, ki sta jo po motivih istoimenskega romana Zlate Vokač Medic napisala Nina Šenk in Igor Pison. S tem mariborska Opera praznuje stoletnico svojega delovanja v slovenskem jeziku.

V romanu Marpurgi je dogajanje sicer spleteno okoli celotnega spektra prebivalstva srednjeveškega Maribora, vendar je avtorica Zlata Vokač Medic (1926–1995) svoje delo naslovila s tistimi prebivalci, ki so bili s koncem 15. stoletja iz tega mesta izgnani. Kljub temu so si potomci mariborskih Judov nato svoj priimek Morpurgo – kar dobesedno pomeni
V romanu Marpurgi je dogajanje sicer spleteno okoli celotnega spektra prebivalstva srednjeveškega Maribora, vendar je avtorica Zlata Vokač Medic (1926–1995) svoje delo naslovila s tistimi prebivalci, ki so bili s koncem 15. stoletja iz tega mesta izgnani. Kljub temu so si potomci mariborskih Judov nato svoj priimek Morpurgo – kar dobesedno pomeni "iz Maribora" – izpeljali iz imena mesta, ki jih je nekoč prisililo v odhod. Foto: SNG Maribor / Tiberiu Marta
Sorodna novica "Najbolj trdoživ in za Jude nevaren je stereotip o njihovi povezanosti z denarjem"

V operi bodo nastopili Sabina Cvilak kot Miriam, Jaki Jurgec kot Johannes, Martin Sušnik kot Mathias, Bogdan Stopar kot Jani, Sebastijan Čelofiga kot Odposlanec ter Irena Petkova kot Dina. Spremljala jih bosta zbor in orkester Opere in baleta SNG Maribor pod vodstvom Simona Krečiča.

"Ideja o postavitvi Marpurgov je tlela že nekaj časa. Predvsem me je navduševala ideja, da roman že v srednjem veku postavlja Maribor v evropski kontekst," je povedal dirigent in umetniški direktor mariborske Opere Krečič.

Kakšen "mračni srednji vek" neki
Čeprav se zgodba v romanu dogaja v srednjem veku, ni v njej običajne mračnosti. Že pisateljica Zlata Vokač Medic je po besedah režiserja, libretista in avtorja dramatizacije Igorja Pisona predstavila tisti čas svetleje, kot je bilo do takrat običajno. Takšna je po besedah skladateljice Nine Šenk tudi opera. "Poskušali smo zajeti celo paleto barv in nastala je pisana opera tako z glasbenega kot scenskega vidika, kar ponazarja tisti neenostaven pogled na življenje, tudi v tistem času," je povedala.

Zgodovinski roman Marpurgi, ki je letos, ko mineva četrt stoletja od smrti pisateljice, pri založbi Beletrina doživel ponatis, se ukvarja z zgodovino Evrope proti koncu srednjega veka, njegovo bistvo pa predstavlja zgodovina Maribora in judovske skupnosti v njem.

Praizvedbo opere Marpurgi so načrtovali aprila letos, a sta jim prekrižala načrte covid-19 in posledično zaprtje gledaliških dvoran. Foto: SNG Maribor / Tiberiu Marta
Praizvedbo opere Marpurgi so načrtovali aprila letos, a sta jim prekrižala načrte covid-19 in posledično zaprtje gledaliških dvoran. Foto: SNG Maribor / Tiberiu Marta

Izobraženi zdravnik Hannes Waldner in pripadnik nizkega plemstva Mathias Žuzemski kot prvoosebna pripovedovalca predstavljata usodo navadnih ljudi, ki se prebijajo skozi splet nasilja in naključij ter živijo v iluziji, da sami usmerjajo svoje življenje.

Jubilejno leto
Z naročilom glasbeno-gledališke novitete Marpurgi želijo v SNG-ju Maribor, ki je lani slavil stoletnico delovanja, primerno zaznamovati še stoletnico priključitve mariborske Opere. Prva operna produkcija je bila na sporedu maja 1920, in sicer opereta Mam'zelle Nitouche.

Klemen Brvar iz Mariborske knjižnice je skupaj z direktorjem Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Borisom Hajdinjakom pripravil razstavo Marpurgi: med zgodovino in literarno svobodo, ki bo v času izvedbe opere na ogled v SNG-ju Maribor.

"Lahko rečem, da imamo zdaj na našem odru veliko novo slovensko opero. Projekt je zanimiv in impozanten iz vseh smeri, tako iz glasbenega, pevskega, scenskega in režijskega pogleda kot snovi, iz katere izhaja," je navdušen dirigent in umetniški direktor Opere SNG Maribor Simon Krečič. Foto: SNG Maribor / Tiberiu Marta