Najglasnejše je tisto, o čemer "ne bomo govorili"
"O čem danes ne bom govorila? O brezposelnosti mladih gledališčnikov, o vsesplošnem pomanjkanju denarja za kulturo in razpadu vrednot v sodobni družbi," je slovesnost - ob taktih tiste slavne viže Money iz muzikala Kabaret - rahlo sarkastično odprla voditeljica Barbara Cerar. "Številni igralci so si prisiljeni pomagati z nastopanjem v reklamah in serijah," je še pripomnila. "Mogoče bi si pa gledališča tako lahko krpala svoje proračunske luknje? S skokom znanega igralca iz torte na zabavi, z vlogami Božičkov, morda celo s spremstvom na intimni večerji?" Tema temnih oblakov, ki se zgrinjajo nad slovensko kulturo, se je kot rdeča nit v večeru spet in spet ponavljala v zahvalnih govorih nagrajencev.

Vse le ni bilo "nevihtno"
Po drugi strani je Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) nagrado za najboljšo uprizoritev sezone 2011/2012 dodelilo uprizoritvi Zgodba o nekem slastnem truplu ali gostija ali ... v režiji Primoža Ekarta in produkciji Zavoda Imaginarni. "Zgodba o nekem slastnem truplu ali gostija ali … je intimno povabilo k srečanju, ki v natančnem in pronicljivem dialogu z besedilom razpira vprašanje odgovornosti izvajalcev in gledalcev za obrok, ki je ponujen v obliki gledališkega dogodka. Vabilo na gostijo gledalca z nevsiljivim, duhovitim, a hkrati neizprosnim nagovorom razoroži njegove anonimne distance in okoli kuhinjske mize v jedilnici zasebnega meščanskega stanovanja se fiktivna kanibalistična seansa preobrazi v še kako resnično soočanje," je v imenu Društva gledaliških kritik izbor utemeljila Nika Arhar.
"Kot slišite, predstavo igramo v stanovanju, in upamo, da nismo znanilci nove slovenske kulturne politike," je komentirala Iva Babič, ki je nagrado prišla prevzet s Primožem Ekartom.

Strokovna žirija Festivala Borštnikovo srečanje pod vodstvom Zale Dobovšek je v predstavi Nevihta Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega prepoznala izjemen, redko viden dosežek, ki ga zaznamuje močna kolektivna drža. "Soočeni smo s svežino novega prevoda, pretočnostjo ansambelske sinergije, izpiljeno večplastno govorno podobo in režijsko mislijo, ki suvereno poseže v srž izvirnega časa - v Rusijo 19. stoletja, sočasno pa z njo plodno komunicira skozi novodobne pristope, tako na nivoju igralskih principov kot tudi tehnoloških aparatur," piše v obrazložitvi.

Ključni adut uprizoritve je po mnenju žirije v ujetju izvedbenega ravnovesja, ki se od izvirne zgodbe inteligentno distancira, a obenem izkazuje do nje izjemno spoštovanje in odločno refleksijo. "Režiser ustvari dogodkovno pokrajino, kjer se v enotno konico sočasno izlivajo tankočutno razporejene pasaže dramskih situacij, glasbenih partitur in individualnost igralskih energij," je zapisala žirija, ki je režiserju Jerneju Lorenciju pripisala nagrado za najboljšo režijo. Sam Lorenci kljub svojemu veselju ni mogel mimo resnejše teme: "Še to revščino, 82 tisoč evrov, ki jo letno dobi neodvisna gledališka scena, nam bodo zdaj vzeli. Zato gospoda Turka in vlado naprošam, naj razmislijo, ali res mora biti tako," je apeliral Lorenci.

Štirje igralski stebri treh predstav
Nagrado za igro sta prejela Nataša Barbara Gračner za vlogo Baronice Castelli-Glembay v uprizoritvi Gospoda Glembajevi v izvedbi SNG-ja Drama Ljubljana ter Gregor Baković za vlogo Marka Rothka v uprizoritvi Rdeča v izvedbi SNG-ja Drama Ljubljana; N. B. Gračner se je ob to, da tudi letos na odru niso prebirali utemeljitev nagrad, spotaknila s pripombo, da bi si vendarle "želela slišati, s čim je žirijo osvojila".

Morda tukaj lahko priskočimo na pomoč: "Nataša Barbara Gračner lik Baronice v uprizoritvi Gospoda Glembajevi izpelje v natančnem psihološkem loku, ki vznikne v znamenju rahločutne, uvidevne in graciozne ženske, ki se sklepno prelevi v svoje popolno nasprotje, polno gneva, vulgarnosti in bolestne pohote. Tovrstno dvoličnost Gračnerjeva izvrstno obvladuje, s čimer kljub ekstremnim značajskim potezam lik ustvari kot izjemno verjeten in gledalcu dostopen," je v svoji utemeljitvi med drugim zapisala žirija, o Gregorju Bakoviću pa, da "na človeški način prikaže trenutke Rothkove zlobe, ko je v trenutkih svoje največje ranljivosti sovražen in pri tem do popolnosti zajame paradokse, ki so vpisani v dramsko predlogo predstave Rdeča".
V isti kategoriji sta bila nagrajena še igralca iz Nevihte Primož Pirnat za vlogo Borisa Grigorjiča in Matej Puc za vlogo Tihona Ivaniča Kabanova, Nika Rozman za vlogo Katerine, prav tako v Nevihti, pa prejme nagrado za mlado igralko.
"Hvaležna sem za vse sodelavce, ki so mi pomagali soustvarjati to veliko čarovnijo, ki se je zgodila, še posebej dramaturginji predstave," je dahnila mlada Rozmanova, medtem ko se je Gregor Bakovič zahvalil tudi "komisiji za dober okus". "Ravno sem začel pisati deseto stran svojega zahvalnega govora, ko so me obvestili, da moram biti kratek," je bil duhovit tudi Matej Puc, ki se je nato zahvalil predvsem svoji družini.

"Tehnične" nagrade prav tako ekipi Nevihte
V uprizoritvi Nevihta so si nagrade prislužili še Branko Hojnik za scenografijo, Branko Rožman za glasbo, Belinda Radulović za kostumografijo in Maja Cerar za oblikovanje govora.

Borštnikov prstan, nagrado Festivala Borštnikovo srečanje za življenjsko delo, letos prejme Igor Samobor, dolgoletni član SNG-ja Drama Ljubljana. "Vesel sem in lepo se mi zdi, da se o letošnjem nagrajencu lahko pogovarjamo v aktivnem sedanjiku," je v kolažu videoposlanic povedal njegov stanovski kolega Bojan Emeršič. "Dragi nagrajenec, ti si igralec, ki gre vedno čez rob pričakovanj; in to ni izjema velikih, ampak izjemnih, in ti si izjemen."

Usoda pripovedovalcev zgodb
"Zdi se mi, da se ljudje od nekdaj delimo na dve skupini, na pripovedovalce in poslušalce zgodb," je začel svoj govor Samobor. "Nobeno znanje, nobena izkušnja se ne izgubi; vse se nahaja v skrivnostnem vesolju naše podpodpodzavesti. Moja zahvala gre zato najprej tistemu prvemu pripovedovalcu zgodb; prvemu jamskemu slikarju ali plesalcu, ki je sprožil oblak kolektivnih izkušenj, ki se skozi čas vali proti nam. (...) Namerno pa nočem govoriti o današnjem svetu, v katerem smo se znašli pripovedovalci zgodb, o naši moteni simbiozi s poslušalci. Danes je naš praznik in ni lepo, če je človek na svoj praznik žalosten. A jutri bo v vsakem primeru tukaj in z njim bo prišla tudi realnost. Rad pa bi povedal nekaj: mnoge zgodbe so nastajale dolga leta in lahko se jih pokvari z enim samim nepremišljenim korakom. Želim si, da se to ne bi zgodilo."

Samobor je v SNG-ju Drama Ljubljana do danes odigral več kot šestdeset naslovnih, nosilnih, predvsem pa zelo zahtevnih karakternih vlog. Spisek njegovih nagrad je dolg, od nagrad Prešernovega sklada, nagrade Sklada Staneta Severja do številnih Borštnikovih nagrad za igro.