Nezadovoljen z vnaprejšnjo mitologizacijo Antigonine geste pokopa bratovega trupla je Žižek dvakrat obrnil potek dogodkov – in prišel do dveh poskusov spremembe družbenega reda v 20. stoletju: fašistične vladavine množice in komunistične vladavine razredne avantgarde. Foto: APT / Barbara Čeferin
Nezadovoljen z vnaprejšnjo mitologizacijo Antigonine geste pokopa bratovega trupla je Žižek dvakrat obrnil potek dogodkov – in prišel do dveh poskusov spremembe družbenega reda v 20. stoletju: fašistične vladavine množice in komunistične vladavine razredne avantgarde. Foto: APT / Barbara Čeferin

Misliti družbene premene s Heglovo fenomenologijo duha in Lacanovo etiko psihoanalize, s filmi Kieslowskega in teatrom Brechta pomeni ugledati Antigono v luči, ki je morda ne dela za sublimno lepo, vsekakor pa za pretresljivo resnično.

Stojan Pelko
Trojno življenje Antigone Slavoja Žižka v APT-ju

V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bodo danes ob 20.00 v režiji Matjaža Bergerja krstno uprizorili dramsko besedilo oziroma etično-politično vajo Trojno življenje Antigone filozofa Slavoja Žižka. S predstavo v APT začenjajo niz letošnjih predstav, ki se tematsko navezujejo na 100-letnico ruske oktobrske revolucije.

Režiser in ravnatelj APT Matjaž Berger je poudaril, da praizvedba Žižkovega prvega dramskega besedila prinaša predvsem filozofovo tolmačenje Antigoninega dejanja. Sofoklejevi Antigoni je odvzel avro in jo postavil v "popolnoma normalne eksistenčne pozicije", ki jih gledalec opazuje skozi glavna dramska lika, skozi prizmo Kreona in Antigone, ter zbor.

Kaj pa, če bi Antigona kolo časa lahko zavrtela nazaj?
Novost v Žižkovi Antigoni je tako imenovani epistemološki rez oziroma trije različni zaključki drame. V tem počasnem posnetku je Žižkova velika zasluga v tem, da pravzaprav pokaže, kje se že v vzroku nekaj prelomi, kar Antigono postavi v polje med dvema smrtma in jo na določen način pripravi ter ji da verodostojnost za pokop svojega brata, je še povedal Berger.

Filozof, sociolog in dramaturg Stojan Pelko je o Žižkovi Antigoni zapisal, da avtor skozi premene različnih potekov in iztekov, časovne vrzeli in logične zanke gledalcu zares predstavi kompleksnost neke misli, ki nikoli ne pristaja na dano, temveč ji vsaka domnevna samoumevnost - pa naj zadeva še tako nedotakljivo svete antologijske figure - pomeni le izziv za vnovičen premislek in pogled s strani.

"Etika Žižkovega preizpraševanja ne trpi likov, ki v imenu izrekanja resnice drugim jemljejo besedo, politika Žižkovega odgovarjanja - in odgovornosti! - pa ne dovoljuje popreproščenih rešitev," je med drugim zapisal Pelko.

V vlogi Antigone bo nastopila Petra Govc, v vlogi Ismene Klara Kastelec, v vlogi Kreona pa Pavle Ravnohrib. Glasnik in stražar bo Jana Menger, Hajmon Joseph Nzobandora in Tejrezias Janez Hočevar. Zbor bodo sestavljali Aleš Valič, Borut Veselko in Lana Voljč.

Koreografinja je Jana Manger, pod dramaturgijo sta se podpisala Stojan Pelko in Andreja Kopač, scenografija je delo Mirana Moharja, kostumografija pa Petra Movrina ter Metoda Črešnarja. Glasbo je prispeval Peter Penko.

Predstavo so v APT pripravili v sodelovanju z ljubljanskim Cankarjevim domom.

Misliti družbene premene s Heglovo fenomenologijo duha in Lacanovo etiko psihoanalize, s filmi Kieslowskega in teatrom Brechta pomeni ugledati Antigono v luči, ki je morda ne dela za sublimno lepo, vsekakor pa za pretresljivo resnično.

Stojan Pelko
Trojno življenje Antigone Slavoja Žižka v APT-ju