Ta reška skupina je obstajala v okroglem desetletju med letoma 1976 in 1986 ter skozi čas imela tri postavitve, izdala pa je prav toliko studijskih albumov, pri čemer je bil prvi razborito pankovski, drugi že bolj postpankovsko novovalovski, tretji pa postpankovsko rokerski in glasbeno najkompleksnejši.

Basist Zdrave Čabrijan in bobnar Dušan Ladavac, edini stalnici v vseh treh postavitvah, sta veljala za eno stabilnejših ritemsekcij daleč naokoli. Med ustanovno najstniško trojico je bil še pevec in kitarist Valter Kocijančić, ki pa je kompanjona zapustil kmalu po izdaji prvega albuma. Na vokalu ga je zamenjala Pavica Mijatović, znana pod umetniškim imenom Vim Cola, in na kitari Mladen Vičić, ki pa je sodeloval zgolj v drugi postavitvi. V tretji je namreč njegovo mesto zavzel Robert Tičić, ki se jim je pridružil po razhodu še ene reške pankovske zasedbe ‒ Termitov, njega pa je po prezgodnji smrti zamenjal Mladen Ilić iz zasedbe Konjak. Konkreten prelom med prvo ter drugo in tretjo postavitvijo je bila nedvomno tudi priključitev Raoula Varlena na sintesajzerjih, kar je posledično med drugim privedlo do bistveno bogatejše zvočne slike.

Tako rekoč šele v naslednjem tisočletju pa se je Valter, torej član, ki je kot prvi odšel, odločil osnovati svojo “personificirano” in pomlajeno zasedbo, imenovano Valter svira Parafe. Vprašanje njihovega repertoarja je torej odveč, kako pa so slišati v živo, je mogoče preveriti na drevišnjem koncertu v Orto Baru, kjer bodo nastopili v okviru Orto Festa.

Nedavno je pri založbi Dallas Records izšel CD box set Sabrana djela 1976.–1987. (Zbrana dela 1976–1987), ki vsebuje na novo masterizirano trojico Parafovih studijskih albumov A dan je tako lijepo počeo, Izleti in Zastave, ki so jim pritaknili še nekaj dragocenih bonus pesmi. Čeprav je šlo za hrvaško zasedbo, so vsi trije albumi v letih 1980, 1981 in 1984 izvorno izšli pod streho Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana (ZKP RTLJ). Del svežega seta pa je še zgoščenka Paraf Live s koncertnimi posnetki iz let 1985 in 1986.

Parafi vse do letošnjega izida CD Box seta, tega dokumenta časa, ki je luč sveta ugledal več kot štiri desetletja po njihovih prvih avtorskih stvaritvah, niso imeli ene same izdaje na zgoščenki. V knjižici, ki spremlja nosilce zvoka, je mogoče prebrati intervju, ki ga je z izvornimi člani skupine opravil Bojan Mušćet, ter kronologijo beležk Ivana Moleka (Legenda o punku in novem valu) ter Velida Đekića (Slika je drugačna, tema je ista), ob teh pa še ‒ tudi nekatere donedavna javnosti neznane ‒ fotografije skupine.

Kdaj provokativna besedila so v zgodnjih letih "šla skozi", ker oblastniške glave preprosto niso bile sposobne uzreti njihovega dejanskega sporočila. Njihova kultna pesem Goli otok zaradi svojega besedila ni nikoli izšla kot studijski posnetek jo je bilo mogoče slišati zgolj na koncertih, zdaj pa so jo vključili na novoizdani album A dan je tako lijepo počeo. Kot velja, so se Parafi s tem albumom, ki ga zaznamujeta ironija in norost, pa tudi neobremenjenost in hkratna negotovost, zapisali v zgodovino pankovske subkulture. Igor Vidmar, ki je bil eden izmed producentov te plošče, je zapisal: "Parafi so bili anticipacija prihajajoče krize, v smislu preteče družbene deziluzije in nastanka družbeno podrejenih slojev, ki so na več načinov izražali svojo individualnost."

Že leto kasneje je izšel album Izleti, ki je torej, kot že omenjeno, pomenil dve bistveni spremembi na zvočni ravni: ženski vokal in sintesajzerje. Parafi pa so kljub nagibu v novovalovske vode ostali zvesti svoji uporniški drži, četudi je glasba postala bistveno bolj melodična. Leto 1984 je navrglo še njihov zadnji studijski album, ki so ga naslovili Zastave. Gre za album, prepojen z zlo slutnjo dogajanja, ki je sledilo na ozemlju nekdanje skupne države, v zgodovino pa se je zapisal kot ena boljših rokovskih izdaj v Jugoslaviji.

Reka je bila v 60. letih eno tistih mest, v katerih je z vse večjo prisotnostjo in dosegljivostjo popularne kulture konkretno poskočilo tudi število mladih, ki so se posvečali glasbi. Pankovska in novovalovska kultura pa sta v naslednjih dveh desetletjih postavila Reko na zemljevid mest, v tkivo katerih je neločljivo vtkan prek glasbe udejanjen uporniški duh.

Mimogrede, pred nekaj leti se je reški župan odločil, da bodo za lokalno zaščiteno kulturno dobrino razglasili grafit Paraf, ki je ne enem izmed tamkajšnjih pločnikov vse od leta 1977. Gre pa sklepati, da je bila lokalnim občinskim veljakom, nemara nekdanjim pankerjem, ob institucionaliziranju panka seveda jasna ironija te poteze.