Robert Mapplethorpe, eden najbolj kontroverznih in vplivnih fotografov svojega časa, je začel kariero kot oblikovalec kolažev in hišni fotograf revije Andyja Warhola, Interview. Potem ko se je posvetil izključno fotografiji, je v New Yorku leta 1977 postavil svoji prvi razstavi.

Newyorška umetniška scena 70. v Mapplethorpovih očeh
Mapplethorpe se je rodil 4. novembra 1946 v rimskokatoliški družini v Floral Parku na newyorškem Long Islandu. Leta 1962 je odšel od doma in se leto pozneje vpisal na brooklynski Pratt Institute, kjer je študiral slikarstvo in kiparstvo ter leta 1970 diplomiral. Med študijem je spoznal umetnico, pesnico in glasbenico Patti Smith, ki ga je spodbujala pri delu in mu takrat, ko sta skupaj živela v Brooklynu in v manhattanskem Chelsea Hotelu, zbirališču umetnikov, pisateljev in glasbenikov na začetku 70. let, tudi večkrat pozirala. V objektiv je večkrat ujel tudi druge njegove umetniške prijatelje in znance.

Mapplethorpe najprej ni nameraval postati fotograf, ampak si je želel uspeti kot glasbenik. Med letoma 1970 in 1974 je predvsem sestavljal kolaže iz podob moških v pornografskih revijah, kombiniranih z najdenimi predmeti in slikami. Da bi dobil nekaj lastnega materiala za kolaže, se je obrnil k fotografiji, najprej s polaroidom. Ker so ga zanimali portreti, je začel delati za Warholovo revijo Interview, oblikoval pa je tudi naslovnice albumov za Smithovo in skupino Television. Fotografiral je ljudi iz družabnega življenja in zvezdnike - med drugim so se pred njegov objektiv postavili sam Warhol (ta fotografija velja za eno najdražje prodanih vseh časov), Debbie Harry, Richard Gere, Peter Gabriel in Grace Jones.

Usodna McKendry in Wagstaff
Še posebej sta Mapplethorpovo fotografsko umetniško izražanje zaznamovala dva človeka. Leta 1971 je spoznal Johna McKendryja, kuratorja tiskovin in fotografije v newyorškem Metropolitanskem muzeju umetnosti. McKendry mu je kupil prvi fotoaparat in ga prepričal, da se je popolnoma posvetil fotografiji. Vzel ga je na prvo potovanje v Evropo, kjer ga je predstavil več zbiralcem, ki so mu pozneje tudi pozirali.

Kurator in zbiratelj Sam Wagstaff, ki ga je spoznal leta 1972, pa je postal njegov prijatelj in pozneje ljubimec, spodbujal je njegov fotografski razvoj, galerijske povezave in usmerjal tok njegove kariere. Blizu sta si bila do Wagstaffove smrti leta 1986, ko je tudi Mapplethorpe izvedel, da je okužen z virusom HIV.

Homoerotične in sadomazohistične podobe
Mapplethorpe je imel prvi večji razstavi leta 1977 v New Yorku: prva je bila razstava fotografij cvetlic - še posebej pri srcu so mu bile orhideje in lilije -, v galeriji Holly Solomon, na drugi pa je predstavil moške akte in sadomazohistične podobe v razstavišču Kitchen. V 80. je začel z bolj prefinjeno estetiko in fotografijo izklesanih moških in ženskih teles, bolj kontroverzne so bile njegove homoerotične in sadomazohistične fotografije.

Mapplethorpovo raznoliko delo - homoerotične podobe, cvetlična tihožitja, fotografije otrok, naročeni portreti, kolaži - združuje stalnost pristopa in tehnike. Površina njegovih tiskovin ponuja na videz neskončno stopnjevanje črne in bele, senc in svetlobe, glede na objekt so podobe tako elegantne kot provokativne.

Od sredine do konca 80. let se je vrnil k uporabi fotografije za kolaže kot na začetku kariere in ustvaril čutne diptihe in triptihe fotografij, natisnjene na tkanini in razkošnih tekstilih. Leta 1988 so odprli štiri večje razstave njegovih del v Amsterdamu, New Yorku, Philadelphii in Londonu. 9. marca 1989 je Mapplethorpe po hujših zdravstvenih zapletih umrl v Bostonu. Njegove fotografije pa živijo in razburjajo tudi po smrti.

Čistunska galerija ostane brez donacije
Leta 1989 se je umetnik Lowell Blair Nesbitt zapletel v škandal zaradi Mapplethorpa: washingtonska galerija Corcoran, ki naj bi gostila samostojno razstavo Mapplethorpovih del, je ob spoznanju, kakšna ta dela so - Mapplethorpe naj bi prav tam prvič predstavil svoja nova seksualno sugestivna dela, s katerimi se je začel ukvarjati malo pred smrtjo -, zavrnila razstavo. Takrat pa se je oglasil Nesbitt, dolgoletni Mapplethorpov prijatelj, in razkril, da je nameraval muzeju v svoji oporoki zapustiti 1,5 milijona dolarjev, a tega ne bo storil, če razstave v Corcoranu ne bodo odprli. Niso je, zato je Nesbit denar raje namenil Phillipsovi zbirki, ki naj bi mu bila zgodnji navdih, ko je tam v mladosti delal kot nočni čuvaj. Mapplethorpove fotografije so bile nato le razstavljene, na ogled so jih postavili v majhni neprofitni umetniški organizaciji the Washington Project for the Arts.

Ameriko jezi seks na fotografijah
Tudi Mapplethorpova serija X Portfolio je zanetila škandal na državni ravni, ko so jo v začetku 90. let vključili v potujočo razstavo The Perfect Moment. V omenjeni seriji so se znašla nekatera Mapplethorpova najbolj eksplicitna dela, med drugim avtoportret z bičem v anusu. Čeprav so njegove fotografije redno razstavljali na razstavah z javnimi sredstvi, so se tokrat oglasile konzervativne in verske organizacije, ki so nasprotovale vladni odločitvi, da podpre to "nič več kot senzacionalistično predstavitev potencialno obscenega materiala".

Angleže jezi gejevski oralni seks na fotografiji
Leta 1998 pa se je "Mapplethorpovski" škandal zgodil na Univerzi osrednje Anglije, ko so zasegli knjigo njegovih del. Neka dodiplomska študentka je namreč pisala seminarsko nalogo na temo Mapplethorpovega dela, v katero je želela vključiti nekaj fotografij, ki jih je posnela iz knjige Mapplethorpe Jonathana Capa (1992). Razvili naj bi jih v neki lekarni, od koder pa so policijo obvestili o "nenavadni naravi fotografij". Knjigo so študentki zasegli in univerzo obvestili, da bodo morali delo uničiti, sicer bodo ukrepali naprej. Na univerzi so uničenje zavrnili, saj naj bi bilo takšno policijsko ukrepanje - može postave je najbolj zmotila fotografija Jim and Tom, Sausalito 1977, na kateri je upodobljeno dejanje oralnega seksa dveh moških (fotografija na desni) - omejevanje akademske svobode. Po pol leta se je afera končala zaradi pomanjkanja dokazov, knjigo so z nekaj praskami vrnili v knjižnico.

Alenka Klun