Vročina, ki bo v prihodnjih dneh še nekoliko popustila – vprašanje le, za koliko časa –, nas je znova opomnila na veliko moč narave, pa naj si bo s poletno pripeko in sušo in po drugi strani z neurji in točo ter povodnjijo. Sil narave ne gre zanemarjati, ne v današnjem času, še manj pa na koncu devetnajstega stoletja, ko so bile razmere za življenje v naših krajih še nekoliko težje.

Majsko sneženje na Koroškem je povzročilo kar nekaj škode na njivah in v gozdovih. Foto: Rok Omahen

Pred štirinajstimi dnevi smo nekaj besed namenili tržaškim Slovencem in razmeram v Kraljevini Italiji, danes pa si bomo ogledali, s katerimi naravnimi nesrečami so se naši predniki spopadali spomladi in na začetku meteorološkega poletja leta 1897, pa tudi o razmerah v kmetijstvu ter nekaj malega o prerekanju v dunajskem državnem zboru.

"Patentirani aparat v ohranitev piva" je po zagotovilih proizvajalca ohranjal pivo sveže. Hrani Muzej Pivovarne Union. Foto: Rok Omahen
Katero je boljše – v sodčku ali steklenici? Hrani Muzej Pivovarne Union. Foto: Rok Omahen

Še preden pa se lotimo pregleda vremenskih nevšečnosti, ujm in drugih bolj ali manj nesrečnih dogodkov, pa nekaj lahkotnejšega. Za začetek nekaj besed iz Novic o posebnem točilnem stroju, ki je, po zagotovilih prodajalca, ohranjal pivo bolj sveže in slastno. Za vse pivce piva zagotovo dobra rešitev – če le niso pretiravali pri oglaševanju.

Patentirani aparat v ohranitev piva
"Kozarec dobrega, svežega piva! Turisti, lovci, kolesarji, sprehajalci, vsi si poželé sveže pijače, ako po prestanih težavah počivajo. Vender prepogosto so prevarjeni! Na deželi je navadni odgovor: `Pri nas se dobi le ob nedeljah sveže pivo, ob delavnikih se premalo iztoči´. Pride truden izletnik pozno na večer v mesto, v nadi, da dobi svežo pijačo v navadni gostilni, tedaj se izgovarja večkrat krčmar: `Je že prekasno, ne morem več sodčka nastaviti, ker se mi pivo do jutri izveši, ter postane neslastno´.

Poskrbeti je treba, da je pivo primerno ohlajeno. Foto: Rok Omahen

Nadomesti se res s pivom v steklenicah, vender pravim pivopivcem to ne prija; tudi je to dražje; delo, ubitje steklenic in večji prevožnji stroški morajo ceno izvišati. Razni poskusi s takozvanimi stiskalnicami in ogljikovo-kislimi aparati izpričajo najbolje o potrebi dobrih, zahtevam zadostujočih aparatov v ohranitev piva. Vender vsi ti aparati imajo mnogo nedostatkov: prvič je delo s tekočo ogljikovo kislino vedno z malo nevarnostjo spojeno, tudi vedna obnovitev iste podražuje promet teh aparatov; nadalje se od mnogih strani opravičeno protivi proti vsim umetnim pripomočkom pri točenju piva. Upam da sem s to iznajdbo napravil aparat, kateri vsem, tudi najsmelejšim zahtevam zadostuje, vse prednosti daje, ne da bi se najmanje moglo oporekati. Aparat je cenen, tako priprost, da ga vsakdo lahko uporabi, ter ne zahteva nikakih pripomočkov v ohranitev piva.

Edini pogoj za brezgrajno delovanje je snaga. Pivo se do zadnje kaplje iztoči, ni nikacega ostanka, nič počepne, torej tudi nikake nevarnosti za zdravje vsled pokvarjenega piva. To so prednosti, katere so v korist pivo pijočemu občinstvu, gostilničarju, pa tudi nič manj pivovarju. Pivo pijočemu občinstvu, ker dobi povsod, kjer so moji aparati v rabi, dobro, sveže, zdravo pivo. Gostilničarjem, ker imajo ob vsakem letnem in dnevnem času dobro, sveže pivo, torej več iztočijo, tudi ne trpe škode, radi ostankov in počepne; ravno to koristi pivovarju, kateri je brez skrbi, da bi se njegovo dobro pivo s počepno mešalo in s tem na ugledu trpelo. Dokaz o izbornosti mojih aparatov so priznanja, katera sem prejel že v prvem letu izdelovanja in so vsakemu na razpolago v pregled."

Kmetje izgubljajo zaslužek
Izguba delovnih mest, predvsem zaradi industrializacije, je prizadela številne kmete in manjše obrtnike. Novice so poročale o teh dogodkih in svetovale kmetom, kako ravnati v novonastalih razmerah, kjer se je svet hitreje spreminjal in preobražal kot v preteklih obdobjih.

Platnarstvo v škofjeloškem okraju je do konca 19. stoletja skoraj popolnoma propadlo. Na fotografiji Škofjeloški grad in cerkev sv. Jakoba. Foto: Rok Omahen

"Velika obrt je vzela kmetijstvu mnogo zaslužka. Še pred malo desetletij je neslo platnarstvo lepe dohodke škofjeloškemu okraju, a zadnja leta je popolnoma propalo. Lanu, ki je bil nekdaj jeden glavnih pridelkov, skoro več ne sejejo. Tarica, nekdaj tako znana, je sedaj že redka prikazen. Pri tacih razmerah ni čudo, da kmetijstvo peša, če odpal tak vir pridobivanja. Toda posamičnik proti temu ničesa storiti ne zamore. Pač bi se pa dalo nekaj storiti, ako se kmetje združijo. To bode mogoče, ko se uvedo kmetijske zadruge, če se osnujejo pravin ne bode birokratizem vsega ubil. Platnarstvo v nekaterih krajih še vedno daje lepe zaslužke, a platno se more izdelavati samo v velicih tovarnah. V tacih krajih se tudi še izplača pridelovanje, dasi morajo, kar se tiče gojenja, trenja drugače ravnati ž njim, nego so ravnali naši očetje. Kjer je kraj za lan ugoden, bi ga kmetje lahko v večji meri sejali. Zadruga naj bi skrbela za to, da se pridelano predivo proda v kako večjo tovarno. Še bolje pa bilo, da koj združimo kmetijstvo in obrt. Okrajna zadruga bi bila pač že tako močna, da bi sama osnovala tako tovarno. Ljudje bi tako dobili dela in zaslužka. Ne bilo bi jim treba hiteti v mesto. Ostali bi na zdravem zraku na deželi."

Po vremenskih ujmah so kmetje upali na pomoč države. Foto: Rok Omahen

Kdo naj vodi pivovarne?
"Podobna podjetja so tudi pivovarne. Pri nas so pivovarne največ v rokah ljudij, ki o kmetijstvu nimajo pojma. Po Češkem in Moravskem so pa največ veleposestniki pivovarji. Najumneje bi pa bilo, da bi se te kmetijske obrti poprijeli združeni kmetje. Sami bi delovali ječmen in hmel in tovarne bi jih za to odškodovale, poleg tega pa bi imeli še dobiček od pivovarne same. Pri ugodnih razmerah bi se lahko lotil tudi pridelovanja sladorja [sladkorja, op. a.] iz pese. Dokler bodo kmetje vse le tovarnam morali prepuščat, bodo razmere zanje slabo stale. S samim javkanjem se proti velikemu kapitalu ničesa storiti ne da. Tudi se samo z malimi sredstvi več ne da pomagati kmetu, s tem se mu le za nekaj let podaljša gospodarsko življenje. Treba je popolne premembe gospodarskega sistema. Seveda začetek bode težek, ali vztrajnost bode vse premagala."

"Sladorne premije"
Debata o subvencioniranju tovarn sladkorja oziroma o "sladornih premijah", kot se je reklo v tistih časih, je morala biti na trenutke prav ostra. – Kako ne bi bila, saj je bilo v igri mnogo denarja: "Ogerskemu državnemu zboru je vlada predložila predlogo, da se nadalje dovoli 9 milijonov goldinarjev premij za izvažanje sladorja. Ker avstrijski državni zbor ni izbran, baje naredbenim potom te premije dovolijo. Državni zbor bode pozneje pritrdil. Gledati je, da ubogi `sladorni´ tovarnarji ne bodo kaj škode imeli. Seveda pri kmetu ni tako natančno." Upoštevajoč vrednost avstro-ogrskega goldinarja v letu 1897 in inflacijo v letih do danes, lahko okvirno ocenimo, koliko bi to bilo v današnjem denarju. Devet milijonov goldinarjev tako ustreza približno 94 milijonom evrov.

Novice, prvotno bolj znane pod daljšim imenom Kmetijske in rokodelske novice, so bile v osnovi namenjene kmečkemu prebivalstvu. Prinašale so različne nasvete glede poljedelstva in živinoreje, pa tudi številne druge preproste, a uporabne nasvete za vsakdanjik.
"Pitna voda za konje naj bo vedno nekoliko postana, le tako se prepreči razno prehlajenje." Foto: Rok Omahen

Pitanje oslabelih konjev
"Oslabeli konji se najhitreje opitajo, ako se jim poklada [polagati, dajati živino krmo, op. a.] namočen oves z priklado kuhinjske soli. Raba neugašenega apna, katero devajo nekateri zdrobljeno v krmo konjem, da bi jih hitro opitali, ni priporočati. Konji se sicer navidezno odebele, ali često se prigodi, da zopet oslabijo."

V vročih poletnih dneh je bilo naslednji nasvet glede napajanja konj prav tako vredno upoštevati: "Pitna voda za konje naj bo vedno nekoliko postana, le tako se prepreči razno prehlajenje. Tudi ni prav napajati, predno se konj ne posuši od potu. Kdor tako ravna, zabrani marsikako bolezen pri svojih konjih. Drugače je seveda, če so konji na potu ter gredo prècej po napajanju zopet naprej, a tudi v tem slučaju je postana voda boljša od mrzle."

Oddajanje bikov po polovični ceni
"Deželni odbor kranjski oddal bo meseca junija t. l. [tega leta, op. a.] 10 bikov plemenjakov muricedolske (sive) pasme proti povračilu polovice nakupnih stroškov in sicer v prvi vrsti občinam, in le če se bi teh na zglasilo zadostno število, tudi privatnim živinorejcem. Dotične prošnje naj se pošljejo do 12. junija t. l. deželnemu odboru."

"Koliko vpliva snaženje govedi na nje molznost, pokazala je nedavno ta izkušnja: Kravo ki je bila vajena vsakdanjega dvakratnega snaženja s česalom, niso skozi 14 dni nič več snažili. V tem času je krava 11 litrov mleka manj molzla nego poprej v enolikem času, dasi je vse drugo pri starem ostalo."
"Koliko vpliva snaženje govedi na nje molznost," so se spraševali v Novicah. Foto: Rok Omahen

Narava pokaže svoje zobe
Spomladanska in zgodnjepoletna neurja niso prizanesla niti našim deželam. Kranjska z Ljubljano je šele dobro prihajala k sebi po katastrofalnem velikonočnem potresu v aprilu 1895, ki je povzročil kar precej škode. "Dne 24. maja je divjala po občinah Drtija, Velikivas, Peče, in deloma Dolsko in Dol velika nevihta, ki je napravila na polju in drevju veliko škodo. Naliv je zasul polje, travnike in pote, odnesel prst in napravil nekemu mlinarju v Dvašniku pri mlinu znatno škodo. Dne 25. maja je ob nevihti treščilo v svinjak posestnika Ivana Furlan-a v Mali Ligojni pri Vrhniki in ubilo tri prešiče."

Razprave v dunajskem državnem zboru so bile lahko na trenutke precej burne. Številni narodi monarhije in predstavniki različnih političnih opcij so se morali sporazumeti o državotvornih zadevah, kar jim velikokrat ni najbolje uspevalo. Nekaj več o tem pa v tretjem delu nadaljevanja (čez štirinajst dni), ko bo beseda tekla o političnem dogajanju in avstro-ogrskih notranjih zadevah.

Finančni minister Bilinski je bil med drugim tudi guverner avstro-ogrske banke. Na fotografiji palača Ferstel na Dunaju, kjer je bil sedež banke. Foto: Rok Omahen

"Potresna podpora državnim uradnikom: Finančni minister Bilinski je predložil, dne 1. junija poslanski zbornici načrt zakona o naknadnih kreditih za l. 1897. Mej [med, op. a.] drugim zahteva tudi 63 000 gld. v podporo državnim in železniškim uradnikom na Kranjskem." Leon vitez von Bilinski je bil rojen leta 1846 v kraju Zališčiki v Galiciji, današnji Ukrajini, umrl pa je leta 1923 na Dunaju. Bil je avstro-ogrski politik poljske narodnosti, ki je bil poleg službe finančnega ministra v svoji karieri tudi guverner avstro-ogrske banke in cesarsko-kraljevih železnic.

Poslanec Einspieler je na Dunaju pozival k sprejemu nujnih ukrepov za odpravo škode po majskem sneženju. Foto: Rok Omahen

Majsko sneženje na Koroškem
Obilno sneženje v prvi polovici maja 1897 je predvsem v nekaterih koroških okrajih povzročilo veliko škode. Poslanec v dunajskem državnem zboru Lambert Einspieler (rojen 1840 v Bistrici v Rožu, umrl 1906 v Celovcu), je na seji opozarjal na sprejem nujno potrebnih ukrepov za odpravo škode ter zaščito kmetov. Einspieler je bil sicer duhovnik in kot prvi zastopnik koroških Slovencev tudi izvoljen v državni zbor, kjer je deloval med leti 1897 in 1900. "V seji dne 18. maja je izročil gosp. poslanec Einspieler nujni predlog, v katerem opozarja vlado na veliko škodo, katero je majnikov sneg napravil na polju, po vrtih, sadnikih in po gozdih. Vlada se pozivlje, naj škodo prej ko mogoče preiskuje in poškodovanim kmetom podeli zdatno podporo. Predlog se glasi tako-le: Ker se je dne 2., 7. in 12. majnika t. l. [tega leta, op. a.] močno snežilo, napravil je sneg v celovškem, velikovškem in beljaškem političnem okraju, zlasti v celej celovški okolici, po spodnjem in zgornjem Rožu, po podjunskej dolini na polju, na hišah in sadnih vrtih ter po gorah zelo občutljivo in trajno škodo. Pozimno žito se je pri jako ugodnem vremenu letošnjo vigred razvilo močnejše in lepše kot druga leta, tako, da so se kmetje nadejali obilne žetve. Sadja niti letos niti prihodnjega leta ni pričakovati, kajti sadna drevesa so na vrhovih in po vejah in vejicah močno pohabljena; njih obstanek in njih rast je v nevarnosti. Koliko škode je napravil po hišnih vrtovih in gredicah, to se sedaj oceniti ne da."

Avstro-ogrski denar. Hrani Zgodovinski muzej Istre v Pulju. Foto: Rok Omahen
Avstro-ogrski denar
Za boljšo predstavo o škodah, ki so jo povzročile ujme pa najprej na kratko nekaj besed o avstro-ogrskem denarju. Ne le vrednost denarja, tudi sam denar se je spreminjal skozi čas. Od leta 1754 je bila uradna valuta Habsburške monarhije goldinar (nem. Gulden, madž. forint, lat. florin). Z oblikovanjem Avstrijskega cesarstva (leta 1804) se je goldinar obdržal, kot tudi z avstro-ogrsko nagodbo 1867. Prvotno (do leta 1857) se je goldinar delil na 60 krajcarjev (nem. Kreuzer, madž. krajczár) – 1/60), pozneje pa na 100 krajcarjev (1/100). Leta 1892 je goldinar prepustil mesto novi valuti – kroni. Avstro-ogrska krona (nem. Krone, madž. korona) je bila v rabi do razpada Avstro-Ogrske, to je do konca prve svetovne vojne. Krona se je delila na 100 vinarjev oz. helerjev (nem. Heller, madž. fillér). Tečaj med goldinarjem in krono je bil 1 goldinar = 2 kroni.
"Velik požar je dne 5. t. m. [junija 1897, op. a.] uničil v Zapotoku pri Sodražici 8 hišnih in 18 gospodarskih poslopij." Foto: Rok Omahen

Historične vrednosti denarja (1897 – današnji čas)

1 krona (Avstro-Ogrska) - 5,25 €

1 goldinar (Avstro-Ogrska) – 10,5 €

Današnje vrednosti so informativne narave in služijo lažji ponazoritvi ter lahko odstopajo od realnih vrednosti.

Okrajšave:
gld. / gold. – goldinar
(nem. Gulden, madž. forint, lat. florin).

kr. – krajcar (nem. Kreuzer, madž. krajczár)

K. – krona (nem. Krone, madž. korona)

v. / vin. (h) – vinar / heler (nem. Heller, madž. fillér)


Poplave, neurja ter požari
Narava ni skoparila z raznoraznimi nevšečnostmi, s katerimi so se morali spopasti naši predniki pred stodvaindvajsetimi leti. Ne le narava, tudi človeška neprevidnost je povzročila precej škode, kot bomo lahko videli v nadaljevanju. "Dne 19. maja okrog 11. ure po noči je nastal v Domžalah požar, ki je uničil hišni strešni stol, nekaj oprave in obleke ter 300 slamnikov in 4000 povesnov slamnatih kit, ki so bile pod streho spravljene. Škoda znaša 2000 gld. Pogorelec je bil zavarovan le za 975 gld. Ogenj je najbrže nastal pod streho pri dimniku, okrog katerega je bila spravljena slama."

Istega dne je požar v Travi v kočevskem okraju uničil 26 poslopij. Foto: Rok Omahen

"Dne 2. junija ob 1. uri po noči je udarila strela v gospodarsko poslopje Ivane Skebe v Žvirčah v občini žužemperški [žužemberški, op. a.]. Poslopje se je vnelo in zgorelo. Strela je ubila tudi enega vola in pet kozlov. Dalje je strela preskočila tudi v sosednji hlev Matije Škufca in je temu ubila konja, ki je bil vreden 200 gld. in vola cenjenega na 150 gld."

"Velik požar je dne 5. t. m. [tega meseca, op. a.] uničil v Zapotoku pri Sodražici 8 hišnih in 18 gospodarskih poslopij. Zadušilo se je tudi 6 glav živine in zgorela razna premičnina. Škode je nad 13.000 gld. Vsi pogorelci so bili zavarovani le za 3.700 gld."

"Dne 5. junija je v Travi v kočevskem okraju nastal velikansk požar, ki je vpepelil 26 poslopij. Dalje je pogorela šola in podružna cerkev sv. Lovrenca. Škode je 30.000 gld. Pogorelci so bili za le neznatne svote zavarovani. Zažgali so otroci igraje se z žveplenkami."

"Dne 24. maja je divjala po občinah Drtija, Velikivas, Peče, in deloma Dolsko in Dol velika nevihta, ki je napravila na polju in drevju veliko škodo." Foto: Rok Omahen

"Ogenj je uničil dne 31. maja po noči kajžarju Jakobu Knificu v Žejah pri Kamniku gospodarsko poslopje, hišo in vso opravo ter sosedu njegovemu kajžarju Juriju Kopitarju hišo. Prvi ima škode 550 gld., zavarovan je bil za 450 gld., drugi ima škode 400 gld. in zavarovan je bil za 750 gld. Sodi se, da je Knific sam zažgal. Naznanili so ga sodišču."

"Strela je udarila dne 27. maja v hišo posestnika Jan. Burgerja v Vodicah v kamniškem okraju in ubila v hlevu eno živinče in pred hlevom eno kokoš."

"Velik naliv je dne 28 maja napravil na Čatežu pri Veliki Loki na Dolenjskem mnogo škode, zlasti je odneslo mnogo prsti z njiv in nasadi kmetijske podružnice so znatno poškodovani."

"Velik naliv je dne 28 maja napravil na Čatežu pri Veliki Loki na Dolenjskem mnogo škode, zlasti je odneslo mnogo prsti z njiv." Foto: Rok Omahen

"Povodenj. Ob zadnjem deževji je močno narastla reka Krka in napravila precejšno škodo v občinah Raka, Št. Jernej, Kostanjevica in Sv. Križ. Žito, krompir, fižol in turšica [turščica, koruza, op. a.] so po nekod popolnoma uničeni in trava je močno zaglinjena. Krka kaj rada stopi z bregov, vsled česar je uravnava te reke prav potrebna."

Vremensko razgibani mesec maj je povzročal težave tudi na severu Avstro-Ogrske: "Oblak se je utrgal dne 23. maja v okolici Jičin-a na Češkem [mesta slabih sto kilometrov severovzhodno od Prage, op. a.] in v mnogih krajih provzročil ogromno škodo. Skupno škoda se ceni 450.000 gld. Utonila sta 2 človeka, pogreznilo se je šest hiš in 12 mostov, 40 hiš je močno poškodovanih. Ljudstvo je v veliki bedi. Cesar je iz svoje zasebne blagajnice daroval 10.000 gld. za prizadete prebivalce."

V Mostah pod Ljubljano so ustanovili gasilno društvo. Foto: Rok Omahen

Medvedi in volkovi v gozdovih

V zadnjih tednih je bilo kar nekaj razprav o odstrelu zveri iz gozdov, ki so se nevarno približale naseljenim območjem. Razmere so bile tudi pred dobrimi 120 leti podobne, s to razliko, da se v tistem času ni preveč debatiralo o pravicah divjih živali.

Poplave so prizadele tudi druge kraje Avstro-Ogrske. Na fotografiji Praga. Foto: Rok Omahen
Sove uničevalke mišij
"Neki posestnik na Nemškem je ob hiši našel gnezdo z mladimi sovami in je prenesel v prazno sobo. Ker so mlade sove kričale, sta starca kmalu te našla. Posestnik je zdaj opazoval prehranitev mladih in ni se mogel načuditi koliko miši sta starca nanesla mladim. V jutro so bili mladiči preskrbljeni z najmanj 30 mišmi, katere so povžili čez dan. Koliko so mlade sove požrle po noči, ko sta jim starca donašala!"

"Medveda je ustrelil dne 26. maja lovec g. Jož. Strle, posestnik iz Koritnic na Notranjskem. Medved je tehtal 305 kg. G. Strle je že dlje časa zasledoval velikega kosmatina, ki je zahajal v bližnji gojzd. G. Strle je svojedobno že ustrelil enega medveda in volka."

"Volčja zalega. Ivan Flajnik iz Otoka občine Vinica zasledil je v gozdu `Dedenica´ pri Otoku volčjo zalego. V ležišču so bili 4 po 6 tednov stari volkovi. Pobral jih je in žive prinesel k okrajnemu glavarstvu v Črnomelj, kjer so mu dali postavno talijo za nje. Flajnik upa tudi staro volkuljo v pest dobiti. Mlade volkove so pokončali."

Vlak je za pot med Ljubljano in Dunajem, vključno s postanki, potreboval dobrih dvanajst ur in pol. Foto: Rok Omahen

Iz Ljubljane na Dunaj z vlakom hitreje kot danes?
Dostikrat slišimo, da se je v času Avstro-Ogrske ali morda celo Marije Terezije (1717-1780) potovalo z vlakom iz Ljubljane na Dunaj ali obratno hitreje kot v današnjem času. Kar pa seveda ne drži. Načrti za izgradnjo proge, ki bi povezovala Dunaj s Trstom so bili predstavljeni šele slabih petdeset let po smrti cesarice, uradna otvoritev prvega odseka pa je bila v letu 1841. Čas potovanja vlaka med Ljubljano in Dunajem, vključno s postanki na vmesnih postajah, je bil dobrih dvanajst ur in pol (oziroma sedemnajst ur za celotno progo med Trstom in Dunajem). Danes vlak na tej relaciji potuje nekje med dobrimi šestimi in slabimi osmimi urami, kar je za leto, v katerem smo kar žalostno, vendar pa še vedno hitreje kot v času Avstro-Ogrske.

Velika nesreča na železnici
"Pri Derptu na Ruskem [današnji Tartu, drugo največje mesto v Estoniji, op. a.] je skočil vlak iz tira; 16 vagonov je bilo zdrobljenih. Ubitih je bilo 100 vojakov in dva častnika, 60 vojakov pa ranjenih. Vzrok nesreči je povodenj, katera je nastala vsled dolgotrajnega dežja."
Dunaj z reko Donavo. Na fotografiji soseska Kaisermühlen, del dunajskega 22. okrožja Donaustadt. Foto: Rok Omahen

"Mej [Med, op. a.] Ljubljano in Mürzzuschlagom vozi od 1. maja dalje s posebno hitrostjo osobni vlak, ki se odpelje iz Ljubljane zjutraj ob 5. uri 25 minut in dojde v Mürzzuschlag že ob 4. uri in 20 min. pop; od 1. junija do konca jeseni vozi ta vlak do Dunaja, kamor dospe ob 8. uri 35 min zjutraj. Iz Dunaja se ta vlak zopet vrne ob 8. uri 45 min zjutraj (od junija dalje), iz Mürzzuschlaga ob 1. uri 23 min in dospe v Ljubljano ob 11. uri 15 min zvečer. Voznina za ta vlak je kakor ona za poštni."

Mürzzuschlag je manjše mesto na severovzhodu avstrijske Štajerske, blizu meje s Spodnjo Avstrijo, slabih sto kilometrov jugozahodno od Dunaja ter v neposredni bližini prelaza Semmering (965 m. n. m.).

Glede na hitrosti vožnje vlakov Slovenskih železnic, stanja železniške infrastrukture ter nenazadnje nezmožnosti nakupa posebnih vozovnic preko spleta (npr. za prevoz kolesa) pa kaj hitro vidimo od kje običajnemu uporabniku občutek, da se je v času monarhije z vlakom potovalo hitreje kot danes.

V tretjem delu čez štirinajst dni pa nekaj o temah, ki so razgrevale politično ozračje v Avstro-Ogrski spomladi leta 1897. Med drugim tudi o "jezikovnih naredbah" ter o sporu med avstrijskim in ogrskim delom monarhije.