Klic, 1978, barvna jedkanica in akvatinta. Foto: Arhiv MGLC
Klic, 1978, barvna jedkanica in akvatinta. Foto: Arhiv MGLC

Za grafiko mora biti človek tankočuten, natančen in zelo potrpežljiv, in ni naključje, da v svetovni zgodovini umetnosti veljajo za najboljše grafike Japonci in Kitajci.

Tinca Stegovec
Turisti, 1976, barvna jedkanica in akvatinta. Foto: Arhiv MGLC
Na plaži, 1973, barvna jedkanica in akvatinta. Foto: Arhiv MGLC
Gugalnica, 1975, barvna jedkanica, akvatinta in vernis-mou. Foto: Arhiv MGLC

Tinca Stegovec, izrazito figuralna umetnica, je pretanjena opazovalka sveta okrog sebe in medčloveških odnosov. Njena dela so globoke osebne izpovedi, zaznamujejo jih premišljena izbira motivov in skrbno izbrana likovna sredstva, so ob prvi celoviti predstavitvi njenega grafičnega opusa leta 2011 zapisali v MGLC-ju.

Akademska slikarka in grafičarka, ki je večino svoje ustvarjalne energije posvetila grafiki, danes praznuje 90. rojstni dan. Kot je pred časom povedala v pogovoru za STA, so za grafiko potrebne tankočutnost, natančnost in potrpežljivost. Ob jubileju so v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj na ogled postavili razstavo njenih del.

Tinca Stegovec se je rodila leta 1927 na Planini pri Črnomlju. Slikarstvo je študirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je končala tudi specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu. V grafiki se je študijsko izpopolnjevala v Parizu in Italiji, pozneje je študijsko prepotovala velik del sveta. Poučevala je na raznih šolah. Sodelovala je na umetniških kolonijah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela več nagrad, nazadnje lani nagrado Riharda Jakopiča za življenjski opus.

Kot je pisalo v utemeljitvi nagrade, je Tinca Stegovec ena redkih predstavnic ljubljanske grafične šole, vendar se od njenih splošnih značilnosti razlikuje po barvi v grafiki. Njene barve niso temno zamolkle, rjave ali patinaste, pač pa sijoče in jasne z obilico modrih, rumenih in rdečih tonov. Ukvarja se tudi s slikarstvom, ki ga enako kot grafiko utemeljuje z natančno risbo in čistimi barvami v svetlih tonih. V njenem slikarstvu prevladujeta pokrajina in portret.

Umetnica je bila ves čas samohodka v več pogledih. In tudi, kot je sama večkrat povedala, nikoli ni spadala v noben klan. Kot je povedala ob prejemu Jakopičeve nagrade, sama meni, da je umetniško ustvarjanje poklic, ki potrebuje svobodo, pa tudi dovolj samote. "Slednjo sem kar pogrešala. Bila mi je dragocena, ker sem bila veliko med ljudmi; že kot prosvetna delavka – tu so bili učenci in kolegi raznih strok, pa tudi doma nas je bilo pet članov v družini."

Ko se je odločala za študij slikarstva, je verjela, da je umetnost najvišji produkt človeškega duha. "To je bilo sicer romantično gledanje, se je pa z njim na akademiji zelo strinjal Božidar Jakac, ki je celo življenje tako gledal na umetnost," je povedala.

Že kot otrok je zelo veliko risala, pri čemer je "predvsem opažala obrise in silhuete". "In grafika je zvrst likovne umetnosti, kjer sta črta in risba osnova, nato se pa kleše in dolbe v trše materiale. Mislim pa, da je to povezano tudi s pokrajino. Pri nas je v pokrajini povsod opaziti kakšno linijo, za Hrvaško je denimo značilen kamen," je pojasnila umetnica.

O grafiki pa je povedala: "Za grafiko mora biti človek tankočuten, natančen ter zelo potrpežljiv. In ni naključje, da v svetovni zgodovini umetnosti veljajo za najboljše grafike Japonci in Kitajci."

Zaradi zdravja je po letu 1988 opustila grafiko in se posvetila risbi in slikarstvu. Sama je svoje delo in življenje popisala v dveh knjigah, v monografiji Človek in njegovo okolje (2006), uvodno besedo je prispeval Milček Komelj, in avtobiografiji Bilo je takole (2004, izid 2008).

Na razstavi v Kranju, ki bo na ogled še do 15. aprila, je združenih 45 grafik iz obdobja od leta 1964 do 1984. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom (MGLC), ki hrani najobsežnejšo zbirko grafik Tince Stegovec. Umetnica je v začetku leta 2010 skupaj s štirimi risbami, 221 ploščami in delom svojega arhiva, muzeju podarila 110 del, deset pa so jih od nje odkupili že prej.

Kot je ob razstavi poudarila Breda Škrjanec iz MGLC-ja, je grafični opus Tince Stegovec v slovenski likovni umetnosti edinstven. Odlikujejo ga intenzivnost podob, samodisciplina, tehnična odličnost, jasnost in čistost izraza, v katerem se disciplina in strogost prepletata s poetičnostjo. Splošni odmev njenih del pa je vedno globoko človeški.

V Likovnem salonu Kočevje pa je do 3. junija na ogled razstava Tinca Stegovec – donacija grafik Belokranjskemu muzeju Metlika.

V priloženem posnetku poslušajte pogovor radia ARS s Tinco Stegovec, ki je nastal ob pregledni razstavi v MGLC-ju leta 2011.

Za grafiko mora biti človek tankočuten, natančen in zelo potrpežljiv, in ni naključje, da v svetovni zgodovini umetnosti veljajo za najboljše grafike Japonci in Kitajci.

Tinca Stegovec