Rembrandt se je ob podvigih Hitlerjeve klike verjetno pošteno premetaval v grobu. Foto: EPA
Rembrandt se je ob podvigih Hitlerjeve klike verjetno pošteno premetaval v grobu. Foto: EPA
Rembrandt: Mož z zlato čelado
Mož, ki bi si ga v vojski želel vsak nacistični vojaški poveljnik.
Rembrandt: Judovska nevesta
Bi dober nacist naslikal judovsko nevesto?

Razstava v amsterdamskem muzeju obuja spomin na poskuse Adolfa Hitlerja in drugih vodilnih nacistov, da bi našli osebo, na katero so Nizozemci zelo ponosni in ki bi jo bilo mogoče povezati z Nemčijo. Našli so Rembrandta, čigar dela menda utelešajo ideologijo 'Blut und Boden' (Kri in zemlja). Torej ideologijo, ki naj bi sporočala, da so vsi, ki so rojeni na germanski zemlji večvredni od prebivalcev drugih dežel.

Dober German premaga tudi sile teme
Utemeljitev za svoj projekt so med drugim našli v delu Nemca Juliusa Langbehna, ki je leta 1890 zapisal, da je bil baročni slikar ideal gemanskega človeka, ki si je prizadeval prihodnjim rodovom zapustiti portret svoje dežele in njenih ljudi. Rembrandtovo slikarstvo naj bi bilo tudi osvobojeno 'sterilnega' intelektualizma in dekadence, ki rušita klenost naroda, njegovo mojstrsko obvladovanje slikanja svetlobe pa naj bi dokazovalo, da je umetnik premagal sile kaosa in teme. Sliši se dokaj za lase privlečeno, a nacisti so pograbili prav vsako 'klin', na katerega so lahko 'obesili' svojo ideologijo.

Kmalu po okupaciji Nizozemske so tako nacisti izdali nizozemske znamke z Rembrandtovo podobo, uvedli Rembrandtovo nagrado za umetniški prispevek k razvoju kulture nacionalnega socializma, Rembrandtov rojstni dan (15. julij) pa so nameravali celo razglasiti za novi nizozemski državni praznik. Ta naj bi zamenjal rojstni dan nizozemske kraljice, ki je dotlej veljal za osrednji holandski praznik.

Hitlerjevemu nasprotna mnenja
Treba pa je priznati, da Hitlerjeva izbira Rembrandta kot ikone nacizma ni bila povsem posrečena. Hitlerju so še verjeli, ko je razlagal, da v Rembrandtovi sliki Mož z zlato čelado vidi vojaka s potezami pravega heroja, ko pa je beseda nanesla na Rembrandtovo življenje, se je zloglasni državnik znašel na spolzkih tleh. To so spoznali tudi nekateri njegovi sodelavci, ki so nasprotovali 'malikovanju' Rembrandta.

Rembrandtovo kršenje nacističnih zakonov
Ta je namreč veselo živel med judi - in sosedov niti ni sovražil -, rad je slikal prizore iz Stare zaveze Svetega pisma (torej iz tistega dela Biblije, ki ga poleg kristjanov priznavajo tudi judi), jude pa je upodobil tudi na nekaterih slikah s posvetno tematiko. Spomnimo naj samo na sliko Judovska nevesta. Nacistov ti dokazi Rembrandtovega nič kaj antisemitističnega duha niso prestrašili. Leta 1941 so posneli film, ki je Rembrandtove odnose z judi 'postavil na glavo'. Film namreč prikazuje jude kot kupce Rembrandtovih del. Slike so kupovali poceni, prodajali pa so jih za pravo bogastvo in tako bogateli na račun trdega umetnikovega dela, ki je leta 1656 celo bankrotiral. Krivi so bili seveda judi.