Za umetnino je Courbetu pozirala pariška balerina Constance Queniaux, glede na zadnje razkritje ugotavljajo strokovnjaki. Foto: Reuters
Za umetnino je Courbetu pozirala pariška balerina Constance Queniaux, glede na zadnje razkritje ugotavljajo strokovnjaki. Foto: Reuters
Podatek o identiteti ikoničnih razkrečenih nog je med raziskovanjem Dumasovih pisem našel zgodovinar Claude Schopp. Foto: Reuters

Stroka je javnosti razkrila svojo tezo o eni najbolj škandaloznih slik 19. stoletja, o kateri so 99-odstotno prepričani, poroča spletni portal The Local.

Dvom o rdečelasem modelu
Desetletja so umetnostni zgodovinarji verjeli, da je golo telo, ki ga je naslikal vodilni predstavnik francoskega realizma Courbet (1819–1877), pripadalo njegovi ljubimki, irski manekenki Joanni Hiffernan. A nenehno so se porajali dvomi, predvsem na račun živo rdečih las Hiffernanove – nenavadno se jim je zdelo, da potemtakem rdeča barva ni bila niti malo opazna na njenih sramnih dlakah.

Dokazi v pismih
Dokaze so sedaj našli v pismih, ki sta si jih pošiljala sin francoskega pisatelja Alexandra Dumasa in pisateljica George Sand – ta namigujejo na nekdanjo baletko Pariške opere. Ta je bila poleti 1866, ko je slika nastala, ljubica otomanskega diplomata Halila Šerifa paše oz. Halila beja, turško-albanskega zbiralca umetnin iz Kaira. Ravno on je sliko pri Courbetu naročil in plačal za svojo zasebno zbirko.

Podatek o identiteti ikoničnih razkrečenih nog je med raziskovanjem Dumasovih pisem našel zgodovinar Claude Schopp. Prišlo je do napake v uradni transkripciji pisma, v katerem je omenjena balerina, zaradi česar ni nihče posumil, da bi pri aktu na umetnini lahko šlo zanjo. Schopp pa je pregledoval kopije izvirnih pisem in odkril jezikovno napako.

Intervju namesto interiorja
Ta napaka je del prepisanega stavka, ki govori o kontroverzni sliki: "Res ne bi smel narisati najbolj delikatnega in zvenečega intervjuja gospodične Queniault iz Opere." Pravzaprav pa je pisalo: "Res ne bi smel narisati najbolj delikatne in zveneče notranjosti gospodične Queniault iz Opere." Namesto besede "interior" (notranjost) so v prepisu upotabili besedo intervju.

Svoje odkritje je Schopp hitro delil z vodjo oddelka za tiskovine francoske nacionalne knjižnice Sylvie Aubenas, ki je potrdila, da gre res za napako v prepisu, ki posledično sporoča nekaj drugega – da je bila Queniaux model za sliko.

Spoštovana gospa
Queniauxeva je imela tedaj 34 let in se je kot plesalka ravno upokojila – s slovito kurtizano Marie-Anne Detourbay naj bi v tistem času drzno tekmovala za naklonjenost Halila paše. Knjižnica sicer hrani kar nekaj njenih fotografij, tudi eno v avtorstvu slavnega Nadarja. Aubenasova verjame, da se je njena identiteta izgubila v zgodovino, ker je kasneje postala spoštovana gospa, znana po filateliji.

Ko je v letu 1908 umrla, je Queniauxeva v zapuščini za seboj pustila Courbetevo sliko kamelij, v središču katerih je odprt rdeč cvet. Kamelije so bile v tistem času tesno povezane s kurtizanami, zaradi romana Alexandra Dumasa Dama s kamelijami, ki jo je Verdi priredil v slavno opero La Traviata.