Postavitev Mestne galerije je sestavni del serije razstav, nastalih v letošnjem letu in posvečenih umetnikovi 90-letnici; tokrat so predmet obravnave umetnikova "skozi erotično plast telesnosti stopnjevana kiparska dela".

Kot so še zapisali v galeriji, misliti in preučevati Tršarjeva kiparska dela zahteva natančno in ustrezno poglabljanje v celoten, neverjetno bogat in zaokrožen opus. V obsežnem kiparskem ustvarjanju pa se porajajo tudi številna poltena, neposredno čutna, torej skozi erotično plast telesnosti stopnjevana kiparska dela.

Kaj razkriva erotično poglavje Tršarjevega opusa?
Vendar je prepoznavanje erotične vsebine v Tršarjevem delu kompleksnejše, kot se morebiti zdi na prvi pogled, saj je ob številnih skulpturah z bolj ali manj eksplicitnimi erotičnimi poudarki erotika prisotna tudi v številnih risbah, ki jih je kipar ustvaril bodisi kot samostojna likovna dela ali pa kot študijske predloge za izvedbo skulptur.

Erotično poglavje v opusu Draga Tršarja izraža brezkompromisne, direktne in energične umetniške vsebine, s poudarkom na intimnih trenutkih, razgaljenih v močnih erotično dramatičnih skulpturah. V njih je prisotna velika narativnost, navezujoča se na konkretnost telesnega dotika ali celo spolnega stika, torej na neposrednost tistega, kar je umetnik v danem trenutku razmišljal in čutil.

Viden je nekakšen nenehen notranji, a tudi zunanji boj med eksistenco in esenco, odzvanjajoč in umeščen v likovna dela, ki jih danes ugledamo kot postaje življenja, kjer se je kipar zaustavljal, ustvarjalno reagiral in odpotoval dalje.

Skupina 53 ga je popeljala v svet
Drago Tršar se je rodil leta 1927 na Planini pri Rakeku. Po končani meščanski šoli na Rakeku se je vpisal na tečaje večerne risarske šole Franceta Goršeta in nato delal v ateljeju oziroma se učil pri Borisu Kalinu. Po osvoboditvi se je vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in študij kiparstva končal leta 1951. Med njegovi profesorji so bili Zdenko Kalin, Karel Putrih in Peter Loboda. Obiskoval je tudi kiparsko specialko pri Frančišku Smerduju.

Med letoma 1951 in 1959 je bil v svobodnem poklicu. Takrat je dobil tudi prva naročila za v njegovem opusu sicer številne javne plastike in spomenike. Med letoma 1953 in 1955 je bil član Skupine ali Grupe 53. Potoval je v Pariz, s štipendijo Prešernovega sklada je študijsko potoval še po Italiji, leta 1957 je bil v Egiptu, nato na Nizozemskem in v Belgiji. V parku Middelheim, ki je del Muzeja Middelheim v Antwerpnu, še danes stoji njegovo delo Manifestanti iz leta 1957.

Od documente do bieneškega bienala: prisoten na ključnih razstavah
Pozneje je potoval oz. se študijsko izpopolnjeval tudi v takratni Sovjetski zvezi, Nemčiji in Italiji. Leta 1956 je bil povabljen na svetovno razstavo v Parizu. Leta 1958 je razstavljal na beneškem bienalu in leta 1959 na documenti v Kasslu. Leta 1960 se je zaposlil na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot asistent za kiparstvo, leta 1967 postal docent, leta 1974 pa izredni profesor. Bil je tudi član Grupe 69.

Prejel je številne nagrade, med njimi leta 1990 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Od leta 1995 je redni član SAZU-ja.