Mušičeve dneve bo drevi v sklopu t.i. Četrtkovanj uvedlo predavanje konservatorke-restavratorke Simone Škorja, ki bo predstavila Mušičevo slikarsko tehniko. Za 5. in 8. februar napovedujejo prost vstop na razstavo, napovedujejo pa tudi javno vodstva, predavanja in delavnice.

Nova stalna postavitev
V Narodni galeriji so slabo leto po odprtju stalne razstave del Zorana Mušiča pripravili novo stalno postavitev Mušičevih del iz umetniške zbirke družine Zorana Mušiča. Prvotna postavitev je vključevala 62 umetnin, v galeriji pa so že tedaj napovedali, da bodo izbor razstavljenih umetnin ciklično spreminjali.

Poleg tega so 150 Mušičevih umetnin iz zbirke Ljubana Milade in Vande Mušič in iz zbirk Narodne galerije predstavili tudi v katalogu, ki je pospremil odprtje stalne razstave. Že lani so nekaj umetnin na novo predstavili, tokrat pa so sledile večje spremembe. Zaradi občutljivosti in muzejskih standardov razstavljanja so med drugim menjali kar 42 del na papirju.

Popotovanje umetnin iz Tržiča v Ljubljano
Nova postavitev stalne razstave Mušičevih del tako obsega približno 50 oljnih in akrilnih slik, akvarelov, grafik, risb in ponovno tudi vezenino, ki so jo posodili v Galeriji sodobne umetnosti v italijanskem Tržiču.

Tudi nova postavitev sledi kronologiji in ciklom Mušičevega ustvarjalnega opusa s poudarkom na bolj povednih delih znotraj zbirke. Razstavljeni so zgodnji mediteranski motivi, ki so slikarja navdihovali od Dalmacije do Benetk, in njegovo ustvarjalno pot vodili v pomembno obdobje upodabljanja konjičkov. V tokratnem izboru je večji poudarek na razvoju sienskega grafičnega cikla, vodilni poudarki pa ostajajo na znamenitem ciklu Nismo poslednji, starostnih avtoportretih in beneških krajinah in vedutah.

Zoran Mušič (1909—2005), rojen v Bukovici na Primorskem, je svoje motive ves čas navezoval na Kras in na kraške prizore –čeprav je večino odraslega življenja preživel med Parizom in Benetkami. Zanimanje evropske javnosti je pritegnil z upodabljanjem konjičkov, svetovno prepoznavnost pa je dosegel s ciklom Nismo poslednji. Leta 1944 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni se je preselil v Benetke in se poročil s slikarko Ido Cadorin, v 50. letih pa je nato za svoje drugo domovanje izbral Pariz in tako skoraj do smrti živel razpet med francosko prestolnico in Benetkami.

Mušičevi dnevi v Narodni galeriji se začnejo drevi ob 18. uri s predavanjem v avditoriju in končajo z javnim vodstvom po stalni razstavi 12. februarja, se pravi na 108. obletnico umetnikovega rojstva.