Hrošča je leta 1933 v jami v okolici Celja prvič opazil jamar Vidmar Kodrič. Štiri leta pozneje pa je to odkritje nove vrste potrdil entomolog Oskar Scheibel in ga kot nacistični privrženec poimenoval Anopththalmus hitleri.

Kakšen je hrošč kot zgolj vizualizacija svojega imena?
Za Beneški bienale je umetnica postavitev, ki je nastala pod okriljem Evropske prestolnice kulture, razširila in obogatila. Kot je povedala za današnjo izdajo časopisa Dnevnik, je prek svetovnih entomoloških združenj, univerz ali raziskovalnih enot poiskala entomologe in ilustratorje, ki se ukvarjajo z različnimi deli te prakse. Ključno vprašanje je bilo, kako so pomen imenovanja organizma in njegove specifike umeščene v različne teritorije. Vsi sodelavci so morali hrošče risati s hrbtne strani, kot smo jih navajeni gledati v enciklopedijah. V nadaljevanju so morali hrošča predstaviti zgolj kot vizualizacijo njegovega imena.

Živalski eksponat kot metafora umetnine
S povezovanjem arhitekturne umetnosti z zoologijo se Cibičeva ukvarja že vrsto let, saj je, kot je povedala za časnik, motiv razstavljenega živalskega primerka izjemno dober prevod problematike odnosa med umetniškim delom, prostorom njegovega razstavljanja in zavetjem, ki ga to daje umetninam. Ta naveza tudi odlično postavlja vprašanja o orisovanju oziroma izrabljanju geopolitičnega položaja, je dodala.

Prirejeno posebej za slovenski paviljon
Njena dela in posegi so vedno prostorsko in kontekstualno specifični, zato tudi s projektom za Beneški bienale formalno izhaja iz arhitekturne situacije slovenskega paviljona, katerega dodeljeni prostor reartikulirane stanovanjske hiše bolj kot o javnem angažmaju govori o zasebnem oziroma intimnem. Njen projekt bo uporabil arhitekturne strategije protokolarne arhitekture, taktike in metodologije Vinka Glanza, glavnega arhitekta protokolarnih objektov v nekdanji povojni Jugoslaviji.

Oba projekta - Situacija Anopththalmus hitleri in Za naše gospodarstvo in kulturo - se kontekstualno srečujeta v izpraševanju odnosa države do izbora nacionalne ikonografije oziroma ideje reprezentančnosti umetnosti znotraj paradigme nacionalnega izvora.

Organizator slovenske predstavitve v Benetkah so Muzej in galerije mesta Ljubljane. Beneški likovni bienale bo v osrednjih prizoriščih Giardini in Arzenalu ter po drugih beneških razstaviščih potekal od 1. junija do 24. novembra.