Razstave
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 63 glasov Ocenite to novico!
Barjansko kolo, koliščarji
Obstaja več metod konzervacije mokrega lesa. V Evropi se največ uporabljata t. i. PEG-metoda, s katero vodo postopno nadomestijo z raztopino polietilenglikolov, ter melaminska metoda, s katero so konzervirali barjansko kolo. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Barjansko kolo, koliščarji
Os, ki je izdelana iz enega kosa hrastovega lesa in meri 124 centimetrov, je bila na kolo pritrjena s hrastovimi zagozdami in se je pri vrtenju premikala skupaj s kolesi. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Ljubljansko barje
Ljudje so na Ljubljanskem barju vztrajali 2.500 let, do zdaj pa so arheologi našli okoli 40 kolišč. Foto: MMC RTV SLO/Maja Kač
Barjansko kolo, koliščarji
O rokodelskih spretnostih koliščarjev poleg kolesa pričajo tudi številne druge najdbe. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Barjansko kolo
Kolo je sestavljeno iz jesenovih plošč, spojenimi s štirimi hrastovimi zagozdami. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Barje
O tem, kakšno je bilo Barje v času koliščarskih naselbin, si znanstveniki niso enotni. Splošno uveljavljeno je mnenje, da je bilo območje v tistem času prekrito z jezerom, vasi pa so stale na njegovem obrežju. Foto: MMC RTV SLO/Maja Kač
Barjansko kolo, koliščarji
Organizacija Unesco je leta 2011 potrdila skupinsko nominacijo alpskih dežel in kolišča vpisala na svetovni seznam dediščine. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Barjansko kolo, koliščarji
Oblikovanje in žganje gline je ena najstarejših človekovih dejavnosti. Gline je bilo v okolici vedno dovolj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Barjansko kolo, koliščarji
Na raziskanih naseljih arheologi pogosto naletijo na žitna zrna, orodje za žetev in mletje. Najpogostejša so zrna pšenice in ječmena. Gojili pa so tudi lan, grah in domačo vinsko trto. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Barjansko kolo, koliščarji
Poleg starosti uvršča kolo v vrh svetovne kulturne dediščine tudi njegova tehnološka dovršenost. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
VIDEO
Najstarejše ohranjeno les...
VIDEO
Barjansko kolo, napovedni...

Dodaj v

Najstarejše leseno kolo z osjo se predstavi

V barjanskih tleh ležalo kar 5.200 let
23. maj 2013 ob 14:15,
zadnji poseg: 24. maj 2013 ob 09:09
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kolo že tisočletja poganja svet. Kdo ga je izumil in kje, ne vemo, z najstarejšim ohranjenim kolesom v lesu pa se lahko pohvalimo prav v Sloveniji. Enajst let je minilo od pomladi, ko so ga odkrili, zdaj pa je restavrirana najdba končno na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana.

Leta 2002 so arheologi pod vodstvom dr. Antona Veluščka med čiščenjem drenažnega jarka na Stari gmajni pri Vrhniki odkrili najprej jesenovo kolo in nato še zraven pripadajočo hrastovo os. Raziskave so pokazale, da je kolo staro kar 5.200 let, da se mu je uspelo tako dolgo upirati času, pa se moramo zahvaliti stalni prepojenosti barjanskih zemeljskih plasti z vodo. Vendar če omogoča mokro okolje dolgo ohranitev lesenih in drugih organskih predmetov, pa ima izpostavitev mokrega lesa kisiku in pospešenemu delovanju mikroorganizmov ravno nasproten učinek. Če namreč takšnega predmeta ne hranimo v mokrem okolju, se lahko izpostavljen zraku že v nekaj urah izsuši, skrči in deformira.

Zato se je po odkritju sočasno z veseljem med arheologi pojavil tudi strah, kaj storiti s tem občutljivim materialom, da se bo ohranil za prihodnje generacije. Javnost je kolo za en dan že lahko videla, zatem pa so ga poslali v konzervatorsko-restavratorsko delavnico Rimsko-germanskega muzeja v Mainzu, kjer jim ga je v štirih letih uspelo konzervirati s pomočjo melaminske metode.

Kot nam je pojasnila avtorica razstave in kustosinja za prazgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana Irena Šinkovec, so vodo v kolesu nadomestili s smolo kauramin in ga počasi osušili. "Kolo je v tem primeru stabilno, ni več mokro in ni ogroženo z mikroorganizmi," še pojasnjuje arheologinja.

Zdaj je na kolesu ponovno jasno vidna ožganina, s katero so spretni koliščarji les zaščitili. Kolesu zdaj ustrezno mikroklimo zagotavlja posebna nepredušno zaprta komora, ki vzdržuje stalno relativno vlago in preprečuje prodor ultravijoličnih žarkov. Kot je pojasnil konstruktor komore Anton Kambič, je kolo zdaj impregnirano, kar omejuje nadaljnje raziskave. Zato so manjši del kolesa izsušili pri zelo nizki temperaturi in vakuumu in bodo lahko ob morebitni izpopolnitvi tehnologij in metod opravili naknadne raziskave.

Tako razstavljeno kolo skupaj z drugimi predmeti na razstavi Kolo, 5.200 let – za javnost bo odprta od petka do 20. aprila prihodnje leto – pripoveduje o življenju koliščarjev in številnih najdbah, pa tudi o tem, kaj izum kolesa pomeni za današnji čas.

Premagovali so tudi več tisočkilometrske razdalje
Najdeno kolo je bilo pred približno 5.200 leti del enoosnega dvokolesnega voza, ki sta ga praviloma vlekli dve živali, najverjetneje govedo. Sicer so ljudje takrat najraje potovali po vodnih poteh, po kopnem najpogosteje peš, od konca 4. tisočletja pred našim štetjem pa je voz znatno olajšal premagovanje poti. Najdbe surovin in uvoženih predmetov nam povedo, da so ljudje tedaj obvladovali tudi več tisočkilometrske razdalje, kar si je zaradi neprehodnosti ozemlja težko predstavljati. Analize nekaterih predmetov, ki so jih našli na Ljubljanskem barju, tako kažejo stik z Balkanom, pa tudi s severom Apeninskega polotoka in Alpami.

Prve utrjene poti

Vprežni voz je prinesel povečanje znanja v obdelavi lesa, obenem pa zahteval ureditev poti, ki so omogočale prevoz tovora najprej v krajših, pozneje vse bolj daljših razdaljah. O predrimskih cestah ni dosti znanega, pojasnjuje Irena Šinkovec, tudi niso bile načrtno grajene, vsekakor pa so jih uporabljali. "Na primer v švicarskih koliščih in nekaterih nemških najdiščih so bila odkrita bruna, ki so bila namenjena za povezavo med koliščem na mehkih tleh in trdino," pravi.

Najdba barjanskega kolesa med drugim spomni, da so bile cestne povezave prisotne še pred prihodom Rimljanov. Veliki graditelji so marsikje naleteli na že utrjene poti, te seveda izboljšali, številne pa zgradili tudi povsem na novo.

Gradnje cest na močvirnih predelih, kjer bi bil sicer prehod skoraj nemogoč, so dokazano potekale že v 4. stoletju pr. našim štetjem. Ceste – široke so morale biti za vsaj eno vozilo – so gradili še pred iznajdbo kovin, kar pomeni, da so imeli na voljo preprosto in okorno orodje. Osnovo cest na močvirnem predelu so predstavljale prečne palice, ki so jih med seboj povezali z vzdolžnimi palicami, nosilno podlago pa nato zasuli s kamnitim drobirjem ali peskom.

Še pomembnejše in predvsem starejše povezave od cest so bile vodne poti, po katerih so koliščarji vozili z drevaki, tudi do 12 metrov dolgimi čolni iz enega debla.

Koliščarji – spretni rokodelci
Barjansko kolo je tudi pričevalec o tem, kako spretni rokodelci so bili koliščarji. Kolo je natančno izdelano iz jesenovih plošč, ki so povezane s štirimi letvam. Dodatno so bile zvezane z vrvjo, ki pa se ni ohranila. Dendrokronološke raziskave, ki temeljijo na določanju koledarskega leta z analizo štetja in merjenja branik, so pokazale, da je bilo drevo, iz katerega je izdelano kolo, staro okoli 80 let, deblo pa je merilo v premeru vsaj 40 centimetrov. Že koliščarji so dobro vedeli, da je jesen žilav in trden les, prav tako pa doseže dimenzije, ki so jih potrebovali za večje predmete. Sicer pa so podobna kolesa znana tudi s hribovitih delov Švice in jugozahodne Nemčije.

Hiše so obnavljali vsako leto
Voz so najverjetneje uporabljali za krajše razdalje, z njim pa poleg pridelkov s polj tovorili tudi velike količine lesa, potrebne za izdelavo hiš. Jesenov in hrastov les so najraje uporabljali tudi za pilote hiš, za katere pa natančno ne vemo, kako so bile videti. Najverjetneje dvokapne strehe so pokrili z lubjem, iz lesa so bile izdelane tudi stene, vanje pa so prepletli še veje in plasti gline ter jih morda obložili z lubjem. Hiše je arheologom uspelo rekonstruirati s pomočjo kolov, najdenih na najdišču Parte - Iščica. Tam so bile hiše velike približno 3,5 krat 7 metrov, med seboj pa oddaljene od 2 do 3 metre. Vsako leto so jih popravljali, na novo pa jih postavili po 10-20 letih.

Na ognjišču so kuhali mesne in zelenjavne jedi ter toplotno obdelali tudi mleko. Domnevajo, da so živeli približno polovico današnje pričakovane življenjske dobe. Zanimivo je, da so ob sicer skromni zdravstveni oskrbi izvajali tudi zahtevnejše kirurške posege na lobanji.

Kolo, eden najpomembnejših izumov
Prva kolesa naj bi uporabljali v Mezopotamiji v sredini 4. tisočletja pr. našim štetjem, medtem ko nekatere teorije izum pripisujejo prav prazgodovinski Evropi. Danes ob kolesu pomislimo predvsem na nepogrešljiv del prevoznega sredstva, vendar so ga sprva verjetno uporabljali za lončarjenje, saj je olajšal in predvsem pospešil izdelavo lončenih posod. Najstarejša kolesa so bila lesena in polna, uporabnejša in gibljivejša pa so postala z odkritjem kovin. Kolo je olajšalo tudi mletje žita, v antiki je postalo del oblegovalnih naprav in druge vojaške opreme, konec 2. tisočletja pr. n. št. pa so ga na Kitajskem in v Indiji spretno uporabili kot del kolovrata.

Oglejte si tudi napovednik za dokumentarec, ki ga TV Slovenija pripravlja o kolesu.
Režija: Marko Kočevar in Maja Bahar
Direktor fotografije in snemalec: Marko Kočevar, ZFS
Snemalec: Marko Hutter
Montaža: Maja Gaspari
Glasba: Silence - Boris Benko in Primož Hladnik


S kolesom je imel tudi izumitelj Leonardo da Vinci izvrstno izhodiščno točko za vse svoje izume. In že v dobrem stoletju po dobi tega renesančnega moža najdemo zametke prvega poskusa avtomobila na nožni pogon. Kot vemo, so prelomni trenutek izuma štiritaktnega motorja z notranjim zgorevanjem dočakali leta 1876. Kako nagel je bil razvoj od izumiteljskega 19. stoletja, vemo, pa vendar se podoben dvokolesni voz, s kakršnim so se nekoč prevažali koliščarji, še danes uporablja v nekaterih odročnejših delih sveta.

Kolo se vrti v prihodnost
V Mestnem muzeju Ljubljana so si zamislili večplastno razstavo, na kateri barjansko kolo ne pripoveduje le o preteklih obdobjih, ampak je predstavljeno tudi kot eden najpomembnejših tehnoloških izumov, pa tudi kot simbol vrtenja v drugačni razsežnosti časa in prostora.

Izumi na slovenskih tleh niso nastajali samo v preteklosti, ampak nastajajo še danes, poudarja soavtor razstave Miha Turšič iz KSEVT-a. Med slovenskimi ikonami, ki bi lahko čez 5.000 let podobno vznemirile naše zanamce, izpostavlja prvo arhitekturo v vesolju Hermana Potočnika Noordunga in Voyager Antona Mavretiča. "Projekt Voyager je v bistvu najbolj oddaljen človeški produkt, kar jih je kadar koli bilo v vesolju," pravi Turšič in nadaljuje: "Ta počasi zapušča nadzor človeka in se emancipira od vseh nas. S tem hkrati se konzervira za daljši čas. Naši zanamci, ki bodo raziskovali vesolje, bodo prišli tudi do tega projekta. In čez sto tisoče let bo še vedno nekje v globini vesolja in bo relevanten element za razumevanje, kako smo v današnjem času gledali na prihodnost."



Barjansko kolo, koliščarji
Barjansko kolo, koliščarji
Barjansko kolo, koliščarji
Barjansko kolo, koliščarji
Razstava Kolo, 5200 let
Razstava Kolo, 5200 let
Barjansko kolo, koliščarji
Barjansko kolo, koliščarji
Barjansko kolo, koliščarji
Barjansko kolo, koliščarji
Barjansko kolo, koliščarji
Barjansko kolo, koliščarji
Barjansko kolo, koliščarji
Barjansko kolo, koliščarji
Barjansko kolo, koliščarji
Barjansko kolo, koliščarji
Barjansko kolo, koliščarji
Barjansko kolo, koliščarji
Razstava Kolo, 5200 let
Barjansko kolo, koliščarji
Prijavi napako
Komentarji
Dali
# 23.05.2013 ob 15:28
Vse lepo in prav a nikjer omenjen Oddelek za Lesarstvo...bravo naši spet ste imeli priložnost za reklamo pa nič. Ni čudno, da je vsako leto manj študentov na oddelku, če pa nihče ne ve kaj vse se lahko tam počne.

No je pa res, da če že oddelek ni imel nič poleg pri članku bi ga lahko novinarka omenila sama saj so vse raziskave potekale prav na oddelku za Lesarstvo.
ennui
# 23.05.2013 ob 16:02
amater74, misli si kar si hočeš ampak dejstvo je, da je to kolo, vsaj trenutno, upoštevano za najstarejše na svetu. Nihče ne pravi da je prvo kolo na svetu, le da smo imeli srečo in se je ohranilo v šoti Ljubljanskega barja. Razstava deluje fantastično.
polzaliva, please... trolaš na ravni nekoga iz 1999. Vsaj malo se potrudi, če si sposoben vsaj trolanja.
tim sein
# 23.05.2013 ob 15:53
@polzaliva
Si ti malo brezvezen?
anny22
# 23.05.2013 ob 16:23
Kerkoli na svetu bi našli tako dragocenost, bi se narod trkal po prsih - mi smo najboljši, najbolj pametni, že 5000 let nazaj smo sestavili kolo, glejte nas! :) Slovenceljni? Phje....(zamah z roko).

Kot zanimivost - deli kolesa so med seboj sestavljeni z deščicami v obliki lastovičjega repa, ki so potisnjena v utor s strani in tako držijo kolo skupaj. Za izdelavo replike so zaman iskali mojstra, ki bi bil s sodobnim orodjem sploh v stanju narediti, kar so zmogli predniki brez železa, žag, žebljev, dlet in vsega skupaj - samo s kamnom. Na koncu so našli enega starega mizarja v hribih, ki je z navadnim orodjem izdelal voz z obema kolesoma in osjo.
tim sein
# 23.05.2013 ob 16:09
@polzaliva
Sej je težko dojet, če si... Poglej se kaj pišeš.
K_ris
# 23.05.2013 ob 20:34
Po slikah sodeč gre za lepo in moderno predstavitev v muzeju. Bo treba iti kmalu pogledat.
komsomolec
# 23.05.2013 ob 17:07
Najstarejše leseno kolo z osjo se predstavi

Ostrorogi Jelen se je vozu s ferarijem z lesenimi kolesi.
ennui
# 24.05.2013 ob 15:06
@mikuzb

Radiokarbonsko datiranje je bilo opravljeno na Dunaju (VERA laboratorij).
kandir
# 23.05.2013 ob 19:26
Kako nespametne komentarje pa eni tu gor pišejo-bruh! Članek je super in poučen in zelo ponosni smo lahko na našo slovensko zgodovino...
hubert69
# 23.05.2013 ob 18:46
Fantastična novica, čestitke vsem sodelavcem projekta.

Tisti, ki se tudi tukaj ne morete vzdržati abotnih političnih komentarjev in patetične psevdozgodovine, pa se zamislite nad seboj. In nam prihranite svoje umotvore, ker res nikogar ne zanimajo. Hvala.
lfcfan
# 23.05.2013 ob 15:38
Koliščarji so najverjetneje živeli ob Savi in ne na jezeru. Hiše so bile dvignjene zaradi poplavljanja reke. Gradili so pametneje kot mi.
scenic
# 23.05.2013 ob 15:29
Fajn to!
svito-estante
# 23.05.2013 ob 20:39
Na ja... Potlej ga pa dajmo že enkrat patentirat!
mikuzb
# 25.05.2013 ob 22:13
THX!
mikuzb
# 24.05.2013 ob 12:07
Mogoče ve kdo, kje so opravili radiokarbonsko datiranje kolesa?
Grega345
# 24.05.2013 ob 08:01
Če lohk Apple patentira pravokotn mobitel, pol bi lohk tud Slovenci kolo? A bi blo dnarja .... ;)
G.Bruno
# 23.05.2013 ob 17:45
Prošle godine je poljski Institut za fiziku s Šleskog Univerziteta tehnologije procjenio starost organskog uzorka u vezivnom materijalu na jednoj terasi Bosanske piramide Mjeseca na 12.350 godina.
Ni čudno, da je tako kvalitetna - sta jo Mujo in Haso gradila.
amater74
# 23.05.2013 ob 15:51
glede starosti in pojma "najstarejše". Da ne bo potem tako, kot s piščaljo iz Divjih bab. To je najstarejši inštrument samo za Slovence.
krjavelj
# 24.05.2013 ob 06:18
Waw, restavriranje naj bi trajalo enast let. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšnim so bili stroški !!
jan15
# 23.05.2013 ob 17:11
Pred katerim "našim štetjem"? Dr. Velušček je v svoji predstavitvi napisal tako, kot piše vsa Evropa z Ameriko. Kaj se bomo znebili starih socialističnih floskul?
blackened
# 23.05.2013 ob 16:53
Prva kolesa naj bi uporabljali v Mezopotamiji v sredini 4. tisočletja pr. našim štetjem...

...ja ja, že samo beton v bosanski Piramidi Sonca pa ima 2x večjo trdnost (izmerjeno!), ki ga imajo današnji najboljši betoni (cca. 60Mpa)...in samo 1% prepustnost H2O.

Te pravljice o najstarejšem kolesu in ostali potvorjeni zgodovini lahko prodajate komu drugemu...
Prošle godine je poljski Institut za fiziku s Šleskog Univerziteta tehnologije procjenio starost organskog uzorka u vezivnom materijalu na jednoj terasi Bosanske piramide Mjeseca na 12.350 godina.
polzaliva
# 23.05.2013 ob 15:56
Das ni kolo izumila kar naša predsednica vlade.

Plagiat.
polzaliva
# 23.05.2013 ob 16:02
tim sein. jaz ne, le ti si malo fedevezen.
polzaliva
# 23.05.2013 ob 15:54
z najstarejšim ohranjenim kolesom v lesu pa se lahko pohvalimo prav v Sloveniji.

Izumili so ga Slovani, ki so imeli glavno mesto v gradišču Gumbovec blizu Sotle. Potem so se odselili v Pripjat in se kasneje zmagovito vrnili na ognjišča svojih dedov, kjer so za nov zagon imeli največ zaslug Valuk, Borut, Rupnik, Kučobran, Stanovalnik, Zaho in Elka Strojan.

To je strokovna dopolnitev tega poročila.
polzaliva
# 23.05.2013 ob 15:42
z najstarejšim ohranjenim kolesom v lesu pa se lahko pohvalimo prav v Sloveniji.

Izumili so ga Slovani, ki so imeli glavno mesto v gradišču Gumbovec blizu Sotle. Potem so se odselili v Pripjat in se kasneje zmagovito vrnili na ognjišča svojih dedov, kjer so za nov zagon imeli največ zaslug Valuk, Borut, Rupnik, Kučobran, Stanovalnik, Zaho in Elka Strojan.

To je strokovna dopolnitev tega poročila.
lojal
# 23.05.2013 ob 15:30
Brezvezna novica, je pa vseeno boljša, kot kakšna politična, ali pa o Hildi.
Kazalo